Grega Repovž

2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Permanentna politika izrednih razmer: Statisti

Zaradi zgodovinskega spomina in opomina: največja neumnost, ki jo je slovenska politika zakrivila v letošnjem letu, ni referendum o pokojninski reformi (ki je velika neumnost). Največja neumnost letošnjega leta so predčasne volitve. Za predčasne volitve se je odločila koalicija SD, Zaresa in LDS. In ne zanima nas, koliko je kateri izmed njih kriv za to, to kupčkanje naj opravijo sami. Zaradi padca vlade je Slovenija na ravni ekonomskega ugleda izgubila več kot zaradi padca pokojninske reforme. Ni pa nepomembno, da je scenarij tega filma napisal Janez Janša s svojo permanentno politiko izrednih razmer. Da so se veljaki drugih strank tudi tokrat odločili, da bodo v njegovem filmu igrali statiste in tudi stranske vloge, je njihov problem. Bili so pridni, vse so naredili, kot si je zamislil scenarist in režiser v eni osebi. A statisti, če ne drugače s svojo volilno pravico, smo tudi volivci. Vsi sodelujemo v Janševem filmu.

Odigrati moramo torej le še zadnje kadre tega filma. Imate odpor do politike in ne bi šli volit? Janševi volivci teh težav nimajo.

Ne smemo pozabiti, da v času predvolilne kampanje ne gre le za motivacijo lastnih volivcev, da se udeležijo volitev, ravno tako je pomembna demotivacija volivcev nasprotne strani - in v to drugo politične stranke na volitvah vložijo neprimerno več energije. Sploh če je to njihova specializiranost in hobi, kot velja za našega scenarista.

A seveda to ne pomeni, da je vseeno, koga voliti, le da ni Janša - zgolj zavedati se je treba, da danes naše razpoloženje do kandidatov in razmer režira on. In v tej režiji je brezkompromisen. Velja pogledati le zadnji primer. Janši naklonjen portal je v sredo objavil dokumente službe državne varnosti, ki razkrivajo, da je Peter Jambrek v šestdesetih letih ovajal pisatelja Leva Detelo, živečega na Dunaju. Seveda je to popolnoma zavrženo dejanje. Kdor pozna lik in delo Petra Jambreka, ga to kakopak ni moglo presenetiti. Jambrek je vedno znal poskrbeti zase in vedno je znal služiti oblasti. Tudi prejšnji. Bil je član univerzitetne konference Zveze komunistov, sekretar partijske celice pravne fakultete, član partijskega komiteja občine Ljubljana Center. A Janše to ni motilo, Jambrek je bil celo predsednik Zbora za republiko, animacijske sekcije SDS. Njegovo zavrženo ravnanje je postalo problem šele v trenutku, ko se je Janši postavil po robu.

Janše leta 2008 volivci niso zamenjali zato, ker bi verjeli, da je jemal podkupnine, ampak ker je državo ravno z metodami, kakršno je ta teden doživel Jambrek (ki se nam čisto nič ne smili, saj je eden od tistih, ki so leta iz preračunljivosti stali ob prav takem Janši), spravil v krč in strah. Po državni upravi in podjetjih so takrat hodili točno takšni ovaduhi, kot je bil v šestdesetih letih Jambrek. To je tisto, čemur smo rekli ne leta 2008.

A kot smo zapisali: seveda ni dovoljšen razlog za to, da voliš nekoga, zgolj to, da si proti Janši in njegovi politiki. Je pa to močan razlog. Danes pač ne gre za vprašanje desnice ali levice - vse stranke lahko razvrstimo po tem ključu. A kako bi jih razdelili, če bi bilo merilo demokratičnost? V normalni državi, kjer so vsi politični voditelji zavezani postulatom demokracije, gre za izbiro med konservativno in liberalno platjo politike. Saj problem Viktorja Orbána na Madžarskem ni, da je konservativen politik. Tisto, kar se je po njegovi izvolitvi vprašala vsa Evropa, je, ali je sploh pripravljen spoštovati osnovne postulate demokracije in temeljne človekove pravice. In ne, Orbán jih ni pripravljen spoštovati. Saj ni osamljen. V Evropi je takšnih voditeljev vse več.

Ne pozabimo, da nam je Janez Janša namenil vloge tudi v naslednjem svojem filmu. Ta naj bi trajal štiri leta. Ne odločamo torej o tem, kakšen bo izid na volilnem semaforju v nedeljo. Ampak kdo bo državi vladal štiri leta. Pri čemer ne gre pozabiti - Pahor je bil na oblasti samo tri leta.