28. 3. 2014 | Mladina 13 | Uvodnik
Koga bomo pa danes?
Prejšnji konec tedna je celotna država reševala ljubljansko urgenco – upravičeno. Kaj se je zgodilo? Tipičen birokratski kavelj 22. Urgenca lahko zaposli dodatne zdravnike le v redno delovno razmerje, a šele, ko je sprejet poslovni načrt za ves klinični center v Ljubljani. Tega pa bodo sprejemali šele maja. Dobro, težavo je mogoče rešiti, boste rekli, pač začasno zaposlijo nekoga in se dogovorijo, da mu bodo plačali pozneje. A tega danes ne naredi noben predstojnik v državni upravi več. Ker ni nor.
Zakaj ne? Ker če bi predstojnik ravnal, kot mu narekujeta zdrava pamet in elementarni razum, bi kršil zakon. In ko zaradi višjih ciljev predstojnik v državni upravi takole krši zakon, nad takega predstojnika pride računsko sodišče in reče, da je kršil zakon. Ker se predstojnik s tem nima časa ukvarjati, ker ravno poskuša osem zdravnikov razporediti na 14 delovnih mest, pošlje revizorje nekam. Revizorji napišejo poročilo in tokrat oni pošljejo predstojnika nekam. Nato pride poročilo v javnost, novinarka Pop TV kriči na direktorja, politika odrecitira svoje redne zgroženke, dežurni moralisti ga pribijejo na prvi križ. Nato direktor zavoda zamenja predstojnika, potem pa ne najde nikogar več, ki bi kandidiral za ta položaj.
V sredo je protikorupcijska komisija objavila poročilo o razmerah v zdravstvu. V eni uri je od poročila v javnosti ostal le en stavek: Zdravniki poleg plače zaslužili 151 milijonov evrov. Samo to je ostalo od res kompleksnega poročila – in v resnici tudi od zdravnikov. Pri čemer ne gre za veliko novega: saj vendar res skoraj vsi Slovenci vemo, da imamo v Sloveniji vzporedni zdravstveni sistem, kjer greš dopoldne k zdravniku v zdravstveni dom, popoldne pa v zasebno ordinacijo, tam pa ti nasproti sedi isti zdravnik. Poleg tega imamo tudi premalo zdravnikov, zaradi česar delajo isti zdravniki v več javnih zavodih, tu za plačo, tam za dodatno plačilo. A val zgražanja je sprožen.
Ta teden so torej na vrsti zdravniki. Še en populistični udar nam je uspelo izvesti. In nihče noče videti, da so to isti zdravniki, od katerih pričakujemo, da bodo vedno dosegljivi in ki se jim čakalne vrste ne smejo nikoli zgoditi.
Zdravniki so bili torej kot kategorija prebivalcev zaradi dogajanja na ljubljanski urgenci v nedeljo še junaki, v sredo pa so postali prvi lopovi.
Pri čemer je zadevo še podžgal odstop ministrice za zdravje Alenka Trop Skaza. Prav neverjetno, kako tistemu, kar je govorila, res nihče ni hotel prisluhniti – pa čeprav je govorila o stvareh, na katere v zdravstvu opozarjajo vsi po vrsti. Da so lobiji zelo močni in da so jo zlomili. Ampak zakaj njeno mnenje in sporočilo nista bili sprejeti? Priznajmo si predsodke: ker je premožna in tega ne skriva? Ker je bila neskromno oblečena? Je zato naletela na javno ogorčenje?
Mimogrede: zakaj nikogar ne zmoti dragocena ura na moškem zapestju, malo bolj vpadljiv ženski nakit pa je takoj deležen opazk?
Je mogoče, da Trop Skazova ni bila junakinja le zato, ker je ženska? Mar ni neverjetno, kako brez milosti javnost in mediji popadejo ženske, ki so pripravljene vstopiti v javni prostor – v trenutku, ko se predajo? Ko reče Goran Klemenčič, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, da se ne gre več, je pravi moški, junak, ki si je upal povedati, kakšen je položaj v državi. Ko to stori Trop Skazova in v resnici pove isto (torej ne pokaže na nikogar določenega, ampak na družbeno okolje), je pač šibka ženska, ki se je šla igro, ki ji ni dorasla.
Lepo je vedno znova najti koga, ki je dežurni tepec in krivec.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.