Grega Repovž

20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Uvodnik

Angela Merkel opazuje Gorenje

Zelo verjetno je, da so nemški obveščevalci zadnje leto izredno pozorni na Slovenijo. Razlog je seveda Gorenje. Kitajski državni velikan Hisense se namreč, kakor zelo natančno opisuje novinar Borut Mekina v tokratni Mladini, že slabi dve desetletji na vse načine poskuša prebiti na nemški trg. Vsi njegovi dosedanji poskusi so se klavrno končali, tudi zato, ker je nemška država – skupaj seveda z industrijo, predvsem skupino Bosch - Siemens – ves čas zelo natančno spremljala Hisensove premike in načrte. In jih vedno blokirala. Ali kot popisuje ta dolgoletni in ponekod neverjetni spopad Mekina: »Ko je Hisense leta 2002 hotel svoje ime registrirati v Nemčiji in na območju EU, so bili Nemci že pripravljeni. V Hisensu so ugotovili, da je njihovo ime že pred tem registriral Bosch, ki naj bi tako želel zaščititi svoj okoli 30-odstotni tržni delež v državi.« In zaradi navedenega – podrobneje je navedeno v omenjenem članku – so zadeve glede prihodnosti Gorenja neprimerno resnejše in tudi popolnoma drugačne, kot se je zdelo doslej. Ne nujno črne, ampak neprimerno bolj zapletene.

O tem, zakaj so slovenski lastniki – med njimi seveda tudi država – prodali Gorenje, je mogoče veliko napisati. A čeprav dandanes na pretekle vodstvene ekipe, zlasti zadnjo, leti nemalo očitkov, je hkrati dejstvo, da se je izmed manjših proizvajalcev prav Gorenje neverjetno dolgo borilo za obstanek na globalnem trgu, ki ga obvladujejo velikani. Francoski in italijanski konkurenti so propadli že pred desetletjem in dolgost življenja Gorenja na tem globaliziranem trgu spada zato med uspehe in ne med temne zgodbe. A s tem se tu ne mislimo ukvarjati. Dejstvo je, da Hisense ni kupil Gorenja zaradi Gorenja samega, tudi nakup sam za tega kitajskega državnega giganta ne pomeni tako velikega zalogaja, kot se morda zdi v Sloveniji. V trenutku, ko je Hisense postal lastnik Gorenja, pa je slednje postalo v očeh evropske industrije in držav – zlasti Nemčije – tisto podjetje, zoper katerega se bodo borili, katerega širitev bodo na vsak način poskušali ustaviti. Kot smo zapisali – Hisense ne poskuša prvič prodreti na nemški trg, ampak je za njim serija trdih neuspehov. Neuspehi niso posledica morebitne nesposobnosti Hisensovega vodstva, ampak gre za odkrit spopad med državami. Gorenje (ker je dejansko Hisense) torej danes pomeni za evropsko industrijo bele tehnike eno izmed nevarnosti. Glede na to, kaj vse je evropska industrija (v sodelovanju z državami ter vsemi njihovimi agencijami seveda) že doslej storila, da bi ustavila Hisense, tokrat ne bo nič drugače.

A kot smo dejali: gre za veliko igro, ki ni nujno le slaba, modre države, sploh majhne, igrajo na več strani, sodelujejo z različnimi globalnimi velesilami in s tem vzpostavljajo svojo mednarodno moč. Nobenega dvoma ni, da nemška vlada ne čuti do Slovenije nobenih resnih simpatij, spadamo v njeno interesno območje, ne pa med prijatelje. Dejansko je Hisense Slovenija zanjo pomembnejši igralec od Slovenije, ker je konkurent njihovi najpomembnejši industrijski skupini Bosch - Siemens.

Seveda pa so to hkrati nevarna zavezništva – tudi kitajski državi je namreč enako vseeno za Slovenijo, razen kolikor ravno nima tukaj kakšnih geostrateških interesov. Še več, kot je pokazal sobotni obisk kitajskega zunanjega ministra Wang Yia, od nas na primer pričakujejo, da bomo brez razmišljanja vpeljali Huaweievo tehnologijo 5G, sicer se bo to poznalo na drugih področjih sodelovanja. Tako potekajo danes stvari, nič novega ni. Vprašanje pa je, ali vlada in njene službe – pri tem seveda mislimo tudi na obveščevalne službe – pri tem gledajo dovolj naprej. Kako se je spremenil položaj Slovenije na primer v očeh nemške vlade, ker smo Hisensu omogočili ponoven poskus vstopa na nemški trg? Kakšne bodo posledice za Gorenje? So lahko koristi večje? Bo Hisense Gorenje uporabil le za nekaj let, potem pa ga zaprl (s tem nimajo težav, to ne bi bila prva velika družba, ki bi jo zaprl), se preselil v München, nam pa bo ostala le zamera Nemcev, ker smo to dopustili? Kako resno se bodo Nemci dejansko lotili Gorenja zdaj, ko je v lasti družbe Hisense? Ali nas danes kitajska vlada zaradi Gorenja že »izsiljuje«, da moramo uvesti 5G s Huaweievo tehnologijo, sicer bodo hitreje in bolj zmanjšali proizvodnjo Gorenja na slovenskih tleh, kot si mi želimo?

Seveda je intrigantno, da se tudi Slovenija vključuje v te velike geostrateške igre, a temeljno vprašanje je, ali jih zna igrati. Smo država brez dolgoletnih zavezništev, nimamo svoje prijateljske države, tako kot imajo Hrvati Nemčijo, Srbi Francijo (in Rusijo).

Gorenje seveda ni edina tovrstna družba, ki je v tuji lasti in prek katere dejansko potekajo geostrateški spopadi. Enako velja za Mercator, le da v tem primeru ne gre za osvajanje evropskega trga, ampak zgolj slovenskega, smo pa zaradi nespametnih odločitev tistih, ki so Mercator prodali, nato pa zaradi odločitev tistih, ki so ga kupili, postali ranljivi nasproti ruski državi, ki dejansko danes obvladuje tako Konzum kot Mercator. Kako brezkompromisno stvari potekajo, smo videli v primeru Letališča Ljubljana, ki je na enak način povezan z nemško državo kot Hisense s kitajsko in katere solastnica – Lufthansa – je zdaj prevzela tudi že večino letalskega prometa v Slovenijo in iz nje. Nobenega naključja ni bilo pri propadu Adrie Airways, ampak le jasen poslovni načrt konkurence.

Morda se torej gremo geostrateške igre, a ni videti, da bi iz njih doslej izšli kot zmagovalci ali pa vsaj igralci. Na tej šahovnici vedno znova končamo kot nepomembna figura, ki si le za trenutek ali dva pribori pozornost.