Se je kampanja že začela?
»Med včerajšnjim nadzorom ste generalni direktorici policije dejali, naj pomisli na svojo prihodnost. Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade.«
—Na Twitterju objavljeni uradni odgovor slovenske policije poslancu SDS Ž. Mahniču po razkritju, da je v vlogi parlamentarnega nadzornika zahteval vpogled v preiskave o finančnih mahinacijah svoje stranke
»Plačali smo tudi ceno neizkušenosti in premile selekcije med vsemi tistimi, ki vedno z nezgrešljivim nosom za osebne kariere najdejo pot do zmagovalcev volitev.«
—Iz govora Mira Cerarja na kongresu stranke, ko je položaj predsednika SMC prepustil Zdravku Počivalšku
Razmere so se zaostrile prej, kot smo pričakovali. Ko je Janša sestavil prvo vlado, leta 2004, so se najprej zadrževali in pazili, kaj počnejo, da se ne bi na stranko nalepil kakšen očitek. A več kot slabo leto niso zdržali in nato so pokazali svoj maščevalni, arogantni in avtokratski pogled na politiko in državo. Ko je Janša sestavil drugo vlado, so ovčjo kožo slekli še prej. Zdaj pa se sploh ne trudijo več. Velja začeti kar z Janševo pripombo, da so imeli organi stranke na dnevnem redu uredniško politiko časopisa Dnevnik. Iz ust kakšnega drugega politika bi bila to morda (slaba) šala. Iz Janševih pač ne. Ker je to že počel. In to počne. V medije se vmešava ves čas, če ne gre drugače, je za to pripravljen prodati nacionalno bogastvo (Mercator za Delo in Večer) ali pa kar lastno politično suverenost (to je naredil, ko je vzel madžarske milijone, da so mu zgradili današnji medijski imperij). Nič ga bolj ne žuli kot mediji. To je človek, ki verjame, da so mediji res vsemogočni. Da res ustvarjajo javno mnenje. A če bi to držalo in če bi držala Janševa trditev, da so vsi mediji v Sloveniji levi, ga v politiki ne bi bilo več. Pa je. Ne samo da je, je celo politik z najdaljšim stažem na položaju predsednika vplivne stranke v Evropi. A še vedno verjame, da so mediji tisti, ki mu krojijo neuspehe. Kako podcenjujoč odnos ima do volivcev.
Vendar se danes lahko le naslonimo in opazujemo, kako SDS demonstrira tisto, kar je njen problem; in zaradi česar nobena resna demokratična stranka ne more sodelovati z njo. Ti ljudje nimajo nobenih težav z udbovcem zmerjati dr. Rudija Rizmana, človeka, ki ga je služba državne varnosti nekdanje države nadzorovala, ko je Janša hodil še v Jajce in kot nadobudni član partije slavil komunizem. Smo res doživeli, da je prišel poslanec SDS Žan Mahnič k direktorici policije Tatjani Bobnar in ji začel groziti, naj pomisli na svojo prihodnost? So v SDS res pozabili, da so nazadnje morali oblast zapustiti popolnoma ponižani, da so zoper njih in njihovo politiko potekali največji protesti v sodobni zgodovini države? No, ko smo že pri tem, kako ponižana je morala SDS nazadnje zapustiti oblast, se velja spomniti še nečesa drugega, namreč Državljanske liste Gregorja Viranta. Danes je Državljanska lista veliki argument za prepričevanje članov SMC, zakaj bi bilo treba iti v koalicijo z Janšo.
A začnimo kar pri navedeni izjavi Mira Cerarja, ko se je poslavljal s položaja predsednika stranke, da je stranka plačala ceno premile selekcije med vsemi tistimi, ki vedno z nezgrešljivim nosom za osebno kariero najdejo pot do zmagovalcev volitev. No, Cerar je mislil na tiste, ki so stranko v trenutku njegovega govora že zapustili. Vendar so že nazaj, zdaj, ko se kaže možnost koalicije z Janšo. Razne svetovalke in svetovalci (A. Kešeljević, A. Gaši …), torej prav tisti, ki so stranko SMC po izgubi oblasti takoj zapustili, danes spet sestavljajo krog okoli njenega predsednika, tokrat Počivalška. In so spet veliki analitiki. Kot je slišati, naj bi bila po njihovem SMC v očeh volivcev dejanska naslednica Državljanske liste, njeni volivci naj bi bili bolj desni in konservativni. Zato bi tudi z vidika prihodnosti stranka ravnala modro, če bi vstopila v koalicijo s SDS, volivci bi to nagradili. No, upajmo, da člani SMC ne bodo šli tem svetovalcem že drugič na limanice – če si je že predsednik stranke tako veselo takoj obul drsalke. Namreč, morda imajo svetovalci celo prav, le da ta volilna baza zelo očitno prav teh potez ne mara, saj je Virant v trenutku, ko je vstopil v koalicijo z Janšo, izgubil vso podporo.
Toda vrnimo se k Počivalšku. Čeprav je samozavesten – verjetno je to tudi posledica izbranih besed svetovalcev z nezgrešljivim nosom za osebno kariero –, postajajo stvari vse bolj čudne. V sredinih Odmevih mu je uspelo prikazati, da mu je dala stranka pooblastilo za nadaljevanje pogajanj z Janšo, dejansko pa je sprejela sklep, naj nadaljuje pogajanja za oblikovanje morebitne koalicije z vsemi strankami. V razpravi je bilo poudarjeno, da to velja za pogajanja z vsemi strankami, za vladno koalicijo in za volilno koalicijo – in to je bil pogoj za sprejetje sklepa, ki ga je posebej omenilo več članov, za enega (poslanca Janija Möderndorferja) pa je bilo tudi to premalo. A to je Počivalšek zamolčal, ko je javnosti predstavljal sklep sveta stranke.
Morda Počivalšek res dela vse, da bi svojo stranko pripeljal v Janšev objem, le stranke je iz tedna v teden vse manj. In na koncu, ko bo za koalicijo z Janšo res dal že čisto vse, se mu bo verjetno Janša samo še zahvalil – in odšel na predčasne volitve.
Janša vse intenzivneje strelja politične puščice v Šarca. Če bi imel koalicijo že sestavljeno, se s tem ne bi ukvarjal. In strelja tja, kjer je Šarec, naj bodo Janševe zgodbe še tako neprepričljive, najbolj ranljiv. Strelja neposredno v njegovega svetovalca Črnčeca. A v bran Črnčecu (da bi branil Šarca) se bo težko kdo postavil, ker temu nekdanjemu Janševemu operativcu, res ni mogoče zaupati, da ne uporablja vprašljivih metod. Če so Janšev dejanski cilj volitve, potem je z afero prisluškovanje že začel kampanjo. In ni izključeno, da so torkov obisk SDS na policiji kot tak razumeli že vsi predsedniki strank – razen Počivalška.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.