Grega Repovž

30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Skriti zavezniki javnosti

»Vrsta ustanov je, kjer se zaposleni ne upajo upreti šikaniranju, žaljenju in zlorabam nadrejenih. Iz mnogih služb odhajajo sposobni ljudje, pa bi bilo bolje za vse, če bi se uprli in ostali.« Morda so te besede, ki jih je v torek na protestu na Prešernovem trgu pred več kot 10.000-glavo množico izrekel dr. Dragan Petrovec, celo malo ušle sicer popolnoma zbranim poslušalcem, saj so bili drugi deli govora še močnejši. A če želimo gledati naprej, je prav ta Petrovčev poudarek eden izmed ključnih.

Treba se je namreč pripravljati na čas, ko bo ta vlada, ki nima javnomnenjske podpore in je tudi ne more več dobiti nazaj, zgrmela z oblasti. Morda bo trajalo celo eno leto – a Slovenija se mora že danes pripraviti na tisti čas. Pripraviti bo treba očiščenje tega, kar se je dogajalo v preteklem letu in kar se bo zgodilo še v naslednjih mesecih, to popolno zlorabo oblasti, ki sega do tega, da je Telekom spremenil vrstni red programov tako, da je med prvih deset uvrstil dva programa Nove24 in tri programe Planet TV, torej strankarskih programov SDS, na 11. in 12. mesto pa prestavil Pop TV in Kanal A. Česa bolj partijskega, v maniri samodržcev v bivših sovjetskih republikah, si ne bi mogli predstavljati. A ne dogaja se le to. V naslednjih mesecih vlada Janeza Janše načrtuje kar nekaj velikih posegov v to državo, tudi ustanovitev turističnega holdinga. Gre za grde zlorabe in sistemsko korupcijo.

In zato je treba zdaj, ko se vse skupaj še dogaja, to ne samo spremljati, ampak je pomembno, da se začnejo vsepovsod, od posameznikov do družbenih skupin, s policijo in tožilstvom vred, ki sta v veliki meri onemogočena, sistematično zbirati dokazi o vsem tem. Naj ležijo v predalih, če je preveč tvegano za posameznike. A naj se zbirajo.

Zloraba in pretakanje državnega v zasebne žepe sta tako intenzivna in na očeh javnosti, da je treba že zdaj povedati: ne samo, da se bodo vse te stvari po padcu te vlade odpravile in popravile, poiskali se bodo tudi odgovorni za ta dejanja. Na tej točki se moramo vrniti na citirani stavek dr. Petrovca: po vsej javni upravi, od ministrstev do bolnišnic in celo do podjetij, ki so odvisna od države, je ogromno uslužbencev in zaposlenih, ki so izpostavljeni šikaniranju, žaljenju. A hkrati so prav oni tisti, ki imajo vpogled v dogajanje in ki lahko danes beležijo in tudi shranjujejo dokumente – so tisti, pred očmi katerih dogajanja ni mogoče skriti.

Marsikateri izmed teh uslužbencev prav tako shranjuje dokumente, kot jih je Ivan Gale, ko je bil še zaposlen na zavodu za blagovne rezerve. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, prvi Janšev vojak (tako se imenuje kar sam), ki je ta teden nase vzel še zasmehovanje OF in NOB, računa, da bodo Hojs in njegovi naredili največjo čistko na ministrstvu za notranje zadeve in policiji ter ga obvarovali pregona zaradi nabave medicinske opreme. A upa zaman zaradi prav tega Galeta, ki je dokumente predal tožilcem in računskemu sodišču, zastaralni roki pa so predolgi, da bi lahko ušel roki pravice. Zato ima prav Petrovec, ko poziva zaposlene, ki zavezani zakonom in načelom še delujejo v javni upravi, naj tam ostanejo. A če se ne morejo upreti, naj za ta prihajajoči čas preprosto beležijo dogajanje in zbirajo dokaze.

Kar je izrekel Petrovec, je dejansko prošnja v imenu civilne družbe, prebivalk in prebivalcev te države: če bomo želeli kdaj še normalno živeti, bo treba res očistiti te stvari, ljudi, ki so svoje položaje zlorabljali, pa nagnati iz javnih služb in zoper njih sprožiti postopke. Enkrat je to treba narediti. Vsaka vlada doslej, ki je prišla za Janšo, je te stvari pustila raje pri miru. Zdaj je čas, da se ravna drugače. In na to je treba misliti danes, danes zbirati podatke in dokumente – in če res ne gre drugače, če bi ti zaposleni s tem ogrozili svojo eksistenco, jih je treba preprosto hraniti za čas, ko bodo policisti, tožilci in sodniki spet lahko pošteno in strokovno opravljali svoje delo.

Javnosti in tudi tistim političnim strankam, ki bodo razumele, kako pomembno je to, in tudi same uvedle trše etične standarde (zdaj je čas za to), je na voljo dober zgled. To je Islandija, ki je leta 2008 zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Do te situacije je prišlo prav zaradi malverzacij politikov in nezdrave prepletenosti z gospodarstvom. Protesti so trajali več tednov. Kriza se je rešila šele po tem, ko je februarja 2009 islandski predsednik za premierko imenoval Jóhanno Sigurðardóttir. In njena vlada je nato izvedla reforme za transparentnost delovanja države. Spremenili so 13 zakonov, med drugim so sprejeli najliberalnejši zakon o dostopu do javnih informacij, predvsem pa zagotovili zaščito »žvižgačem« in uvedli popolno zaščito novinarskih virov.

Dolžnost javnosti in političnih strank je, da v tem trenutku uslužbencem v javni upravi sporoči, naj ne odhajajo, temveč naj opazujejo in pomnijo. Na političnih strankah, ki želijo javno podporo na prihodnjih volitvah, pa je, da se že danes obvežejo, da bodo takoj po volitvah ali drugem prevzemu oblasti zagotovile način, kako bodo podatki o malverzacijah lahko varno prišli na dan, ti uslužbenci pa bodo zaščiteni tudi po tem. Že zdaj to počne kar nekaj uslužbencev. In čeprav jih šikanirajo, so pripravljeni potrpeti, da bi takrat, ko bo prišel čas, imeli zbrano dokumentacijo in zapiske o dogajanju.