Grega Repovž

Grega Repovž

 |  Mladina 6  |  Uvodnik

Uvodnik / Temu so volivci rekli ne

Že kakšen mesec pred odstopom Tatjane Bobnar s položaja notranje ministrice – premier Robert Golob jo je z dramatiziranjem njenih izjav v odstop dejansko prisilil – so mediji dobili informacije o dogajanju, ki se pripravlja. Zdelo se je za lase privlečeno, tudi zato, ker so bile novice temne, a naj povzamemo: Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo, človek, ki je dejansko zrušil vlado Marjana Šarca, a se Šarec iz nerazumljivih razlogov od njega ne more ločiti, naj bi imel tudi v Golobovi vladi vse večji vpliv. Črnčec naj bi skupaj z dolgoletno zaupnico premiera Goloba Vesno Vuković – danes je že generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda, takrat je bila še njena tiskovna predstavnica – opisoval nevarnosti, ki naj bi jih pomenila Bobnarjeva. Ta naj bi, tako naj bi razlagala Vukovićeva in Črnčec, dejansko prestopila k SDS, ščitila naj bi Janševe ljudi v policiji in ministrstvu. Bila naj bi Janševa! Bobnarjeva? Se je komu zmešalo?

Noben resen medij, čeprav je to slišalo mnogo novinarjev, tega ni objavil. Ni se zdelo verjetno. In predvsem se je zdelo, da se nam to – ko pravimo nam, mislimo na Slovenijo – ne more zgoditi že drugič zapored. Ker smo to namreč že doživeli. Je res čas za farso?

Danes se pozablja, kakšen šok je bil, ko je leta 2018 na dan imenovanja vlade Marjan Šarec za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenoval Črnčeca. Gre za spornega človeka, sicer sposobnega in kar lucidnega, a človeka, ki je bil desna roka Janeza Janše, njegov šef Sove (!), ki je delal sezname skrajnih levičarjev in ščitil neonaciste, širil grde misli. Nenadoma naj bi bil desna roka Šarca? Vsem so se prižgali alarmi: morda je Črnčec res postal Janšev nasprotnik, a svet v njegovi glavi je ostal svet zarot.

Vse hude slutnje so se potrdile.

Črnčec morda res ni povzročil nerazumnega odstopa Marjana Šarca, je pa zagotovo uničil njegovo vlado. V Šarca je namreč »vgradil« vse mogoče teorije zarot, mu razlagal, kdo je proti njemu, postopoma pa zrušil zaupanje med ministri, državnimi sekretarji, poslanci. Zavladala je sumničavost, ves čas se je zoper njih nekaj rovarilo – nekateri, na primer Zdravko Počivalšek, so o tem tudi javno spregovorili. Veliko ljudi je vlado zapustilo. Nekateri ministri še danes o dvojcu Šarec-Črnčec govorijo s hudim odporom.

Da bi se lahko vse to ponovilo? Ko je nato prišlo do »napada« na Bobnarjevo, ji je Golob res očital, da ni dovolj hitro »očistila« policije in ministrstva Janševih ljudi. Zdelo se je noro: to je bilo namreč edino ministrstvo, kjer so se res lotiti depolitizacije.

Na Mladini smo takrat še vedno dvomili. Trudili smo se poiskati racionalne razloge za premierovo ravnanje, poskusili odkriti, ali gre morda za osebno zamero, na primer zaradi posega v premierovo zasebnost pri varovanju. Preprosto se je zdelo neverjetno, da bi Golob padel v koncept politike, ki ga najbolje opredeljuje naslov knjige Spomenke Hribar o Janezu Janši: »Svet kot zarota«.

Naj ob tem napišemo, da tudi Vesno Vuković novinarji dobro poznamo, je dolgoletna novinarska kolegica. V zgodovino slovenskih medijev se je zapisala kot urednica gospodarske redakcije Dnevnika, bojevita novinarka in oseba. Ni brez kvalitet: dejansko je bil nekaj časa Dnevnik zaradi nje branik gospodarstva pred napadi, ki jih je na direktorje izvajal neoliberalni dnevnik Finance. A Vesna Vuković je, takoj ko je prišla do moči, v kolektiv vnesla razdor, sektaštvo, povsod so bile zarote – zaradi upora novinarjev se je morala na koncu pobrati iz uredništva.

Zdaj ko je Golob za notranjega ministra predlagal Boštjana Poklukarja, Šarčevega znanca, prek katerega se je Črnčec sploh vrnil v politiko, se žal potrjuje, da so bili vsi namigi resnični. Vemo tudi, da se tega že zavedajo tudi v poslanski skupini stranke Svoboda, a le nemočno vijejo roke in gledajo stran. Tako je bilo tudi v LMŠ: o nenavadni odvisnosti Šarca od Črnčeca so v LMŠ začeli govoriti, ko je bilo že prepozno. Šarec je izgubil vso veljavo. Najprej v vladi, nato tudi v poslanski skupini. A najhuje je bilo, da mu ni nihče mogel dopovedati, kaj se mu dogaja. Vsak tak poskus je bil le še dokaz, da so res vsi proti njemu. Kar mu je nekdo tudi ves čas govoril.

Ministri in poslanci Svobode so danes enako zaskrbljeni, kot so bili Šarčevi. Vidijo, kaj se dogaja. A tudi oni molčijo: ker vedo, da so lahko naslednji na vrsti. Črnčec in Vukovićeva tako kot Janša uporabljata celotno paleto barv, spretno rišeta zarote in počasi ožita krog zaupnikov Goloba. V vladi že vlada nelagodje.

Naj končamo s citatom človeka, ki je v Janševem svetu in kabinetu nadomestil Damirja Črnčeca. Žan Mahnič je dva dni po odstopu Bobnarjeve tvitnil: »Damir Črnčec je zrušil Šarčevo vlado in bo tudi Golobovo. Čeprav je prestopil, ni nikoli nehal delat za nas. Bravo, Damir, kar tako naprej!« Ker poznamo Janeza Janšo, vemo, da je to njegova šala, zanj sicer grenka (česar Mahnič ne razume). A to ne pomeni, da nima v sebi resnice.

Metode političnega boja, ki jih predstavljata Vesna Vuković in Damir Črnčec: preštevanje ljudi, pripisovanje slabih in skritih namenov, iskanje notranjih sovražnikov, slikanje zarot in zarotnikov, nastavljanje vodljivih, a »naših«, so tiste metode, zoper katere so volivci glasovali na zadnjih volitvah. Ne samo proti SDS. Neki drugi volivci prav iz teh razlogov niso več dali glasu Šarcu in njegovi stranki. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.