Maja Novak

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Ihta

Vsi lažejo

Tole je povzročalo preglavice že starim Grkom. Eden od njih zatrdi: »Vsi Krečani ves čas lažejo. To vem zato, ker sem Krečan.« Kako je zdaj s tem? Če je resničen prvi stavek, ne more biti resničen drugi, saj Krečan, ki ves čas laže, o sebi ne bi mogel povedati, da je Krečan; če pa je naš miško res Krečan – če torej govori resnico –, nikakor ne more držati, da so vsi Krečani patološki lažnivci. Po poltretjem tisočletju razbijanja glave smo se Slovenci dokopali do sklepa, da lažejo vsi – torej tudi tisti, ki ubesedi to spoznanje, ki potemtakem spet ne more biti resnično, ampak nič hudega: vsi lažejo, ker smo se tako odločili, zato je laž včasih resnica. Slednja je v Sloveniji stvar ljudskega konsenza.

dr. Bogomir Kovač

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Učna ura Kemisa

Ekološka katastrofa v vrhniškem Kemisu je razkrila troje dejstev. Slovenija kot država na ekološke nesreče ni pripravljena, sistematično jih podcenjuje, kriznega menedžmenta ne obvlada. Zato so nestrokovnost, birokratska togost in prelaganje odgovornosti temelj naših odzivov. Ključna zgodba ob ekoloških tragedijah je pošteno, hitro in kakovostno informiranje. Samo tako se lahko gradi potrebno zaupanje, ki zmanjša učinke tragedije skupnega. Kemis je slovenski Bhopal. Na srečo ni neposrednih žrtev, toda posredno bodo negativni vplivi toksinov še desetletja vplivali na rastline, živali in ljudi.

Janko Lorenci

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Kolumna

Vrhnika

Spomin na požar v Kemisu bledi počasi, strah deloma celo narašča. Kajti Vrhnika je razposlala nekaj vznemirljivih sporočil.

Bernard Nežmah

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Pamflet

Izključujoča družba

Mediji so javili, da je v Panami umrl Manuel Noriega, diktator, ki je vladal med letoma 1983 in 1989. Ko je kot nekdanji plačanec CIE postal neprijeten za ZDA, so te izvedle kar invazijo na Panamo in ga lastnoročno postavile pred sodišče. Pod njegovo oblastjo je bilo sicer umorjenih oz. za večno izginilo več kot sto njegovih nasprotnikov. Mož je vladal šest let in si prislužil ime – diktator.

Vlado Miheljak

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Dva leva

Ples s sabljami in vrčki piva

Odkar so Američani proti koncu druge svetovne vojne ob razposajenih zvokih Glenna Millerja, z najlonskimi nogavicami za dekleta in žene ter čokoladami za njihove otroke vkorakali v izčrpano Evropo, se je povsod, kjer je bil in do koder je segel ameriški vpliv, oblikovalo odvisno partnersko razmerje. Pravzaprav veliko bolj kot v coni sovjetske dominacije, kjer so Ruse sicer morali prenašati, ni pa jih bilo treba ljubiti. In jih tudi niso ljubili, kot je svobodna Evropa nekritično ljubila Američane. Tega ni spremenila celotna zgodovina povojne Amerike kot velesile. Ne vietnamska vojna, ne iraška vojna, ne intervencije na Balkanu, v Libiji, v Afganistanu ... Od velikih zahodnoevropskih držav je Francija, ki je leta 1966 pod vladavino muhastega De Gaulla celo zamrznila članstvo v Natu in kasneje v Chiracovem mandatu neposredno nasprotovala Bushevi intervenciji v Iraku, še najbolj kazala svojo avtonomijo, na drugi strani pa sta bili zlasti Velika Britanija in (Zahodna) Nemčija vseskozi nekritični zaveznici. Prva iz naslova zgodovinske in kulturne povezanosti, druga zaradi odgovornosti poteka in izteka druge svetovne vojne. Sicer je tudi Schröder nasprotoval intervenciji v Iraku, a nikoli ni bilo v uradni politiki Nemčije zaslediti resnejših protiameriških sentimentov. Tudi ko je ta delovala mimo vseh pravil diplomacije in mednarodnega prava.

Grega Repovž

2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Uvodnik

V imenu davkoplačevalcev

Vlada si zasluži pohvalo. Ravna modro, pokončno in že druge družbe s seznama nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca iz leta 2013 ne želi po nizki ceni spustiti iz rok. Najprej je taktično izpeljala čisto resen poskus prodaje Telekoma – in ko ni dosegla spodobne cene in spodobnega kupca, je s pogajanji in tudi pogojevanjem kupcu, naj prevzame tudi tveganja, ki izhajajo iz preteklih let poslovanja Telekoma, dosegla, da do prodaje ni prišlo. In čisto nihče iz evropske komisije vladi ni mogel očitati, da ni storila čisto vsega, da bi našla verodostojnega kupca Telekoma, ki bi bil za nacionalnega telekomunikacijskega operaterja pripravljen plačati spodobno ceno.