Heni Erceg

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Hrvaška

Doletel nas je turizem

Zdaj ni več vprašanje, kako jih privabiti, ampak kako se jih ubraniti. Govorimo o turistih. Kako ta nenadzorovani množični pojav spraviti v normalne, sprejemljive okvire? Se Hrvaška lahko česa nauči od drugih evropskih držav, iz omejitev množičnega turizma, za katere so se odločile? Kajti to, kar se dogaja letos poleti, le stežka imenujemo civiliziran dopust, prej gre za nevzdržno barbarstvo, pri katerem se dela škoda oziroma se uničuje sleherni še preostali košček javnega dobrega na obali in otokih. V osebni interakciji med gosti in tistimi, ki oddajajo apartmaje, hiše, garaže, lope … se s tihim blagoslovom lokalnih oblasti vsem na očeh uničuje že tako neustrezna infrastruktura mest na obali in ona še bolj pomilovanja vredna v otoških mestecih. Brezbrižnost, pogosto tudi koruptivnost lokalnih oblasti, odsotnost nacionalne strategije razvoja turizma, popolna in namerna administrativna zmeda, kar zadeva pristojnosti in odgovornost za ohranjanje javnega dobrega resno grozijo z nepopravljivim uničenjem Dalmacije, ki se zdaj oglašuje kot »nedotaknjena, čista narava« in območje razkošnih kulturnih znamenitosti.

dr. Bogomir Kovač

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Temni oblaki

Letošnje leto, skoraj vsak mesec, nas spominja na desetletnico finančne krize, ki je hitro postala globalna in najdlje trajajoča gospodarska kriza po letu 1929. V tem izgubljenem desetletju se je marsikaj spremenilo. Imamo jasnejše predstave, kaj jo je povzročilo, vemo, zakaj se ji nismo mogli izogniti, pa tudi kako to, da je bilo malo učinkovitih protikriznih politik. EU je bila pri tem še posebej prizadeta. Velika recesija razvitega sveta (2008–2012) se je prevesila v veliko politično krizo, vojne postajajo realna grožnja. Liberalna demokracija je že dolgo farsa, država se je podredila tiraniji trga, splošno socialno amnezijo spremlja umiranje kritične zavesti.

Maja Novak

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Ihta

Prilika o miših

Samo »revna starka sem, ki nič ne zna«, po BMZ-ju torej zanič pisateljica, zato mi dovolite popolnoma banalno, štacunarsko parabolo, ki jo bomo po svetopisemskem zgledu poimenovali Prilika o drugem tiru. Miška gre v trgovino, kjer nakupi vse, kar ji mišja pamet in srce velevata: kruh in mleko, kajmak in marmelado, mogoče še kak referendum za povrhu, čeprav ni povsem prepričana, ali ga res potrebuje. Ko pa prikotali vozek do blagajne, blagajničarka k nakupljenemu samovoljno navrže še zavojček cigaret, čeprav miška ni zaprosila zanje, in zaračuna jih tudi. Miška brez ugovora plača, ker je pač miška. Pa mi, smo ljudje ali miši?

Janko Lorenci

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kolumna

Tu in zdaj

V Odmevih prejšnji teden je bilo prav strašljivo poslušati prispevek o kraških in drugih jamah. Skoraj vse so polne nevarnih odpadkov, jamarji o tem obvestijo inšpekcijo, ta pride, si ogleda rob jame, reče, da je tu zgoraj vse čisto, in odkoraka. Če bi se spustila dol h kravjim glavam, odžaganim konjskim nogam, vsakovrstni drugi svinjariji, bi morala izdati odločbo o čiščenju. A denarja za to ni. Tam spodaj pa še naprej tiktakajo ekološke bombe.

Vlado Miheljak

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Dva leva

High Noon 2017

»Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi.«
— Ni popolnoma jasno, ali je predsednik DZ Milan Brglez v napovedi volitev govoril o manjkajočih kvalitetah sedanjega ali o pričakovanih in želenih kvalitetah prihodnjega predsednika države

Grega Repovž

25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Uvodnik

Mladi? Naj crknejo.

Vse nadaljnje vrstice bodo utemeljitev grobega naslova.