-
V teh olimpijskih dneh mi moja najljubša radijska postaja ni v posebno pomoč. Včasih bežno omeni stavke, včasih se poglobi v črno kroniko, drugih novic pa mi noče zaupati. Še to, da je v Veliki Britaniji izšel prevod romana Janeza Janše Beli panter, sem morala izvedeti s Facebooka. (Hvala ti, Facebook! – moje drobcene junaške prsi so se napele od ponosa, ker med nami živi Janša.) Sicer pa z Vala 202 doni samo šport, šport, šport, ki mu sledi šport, temu pa še več športa. In prav je tako. Če ni kruha, naj bo iger, ali če naj parafraziram oddajo Čestitamo in pozdravljamo: »Za trenutek naj odloži delo ljubljena mama Jožica K., po domače Matkova Tina, in namesto tega, da obupano mozga, kaj naj dene v lonec, prisluhne prenosu tekme v kegljanju na ledu iz Pjongčanga.«
-
Münchenska varnostna konferenca vzbuja skrb in strah. Število vojnih žarišč narašča, spopadi velikih sil so si vse bližji, oboroževalna tekma in grožnje se stopnjujejo. Svet visi nad breznom globalne vojne, ki je vse bližja in jasnejša. Velike političnoekonomske krize se vedno iztečejo v vojaških spopadih, dolgi ekonomski cikli so žal samo druga stran vojnih. Za ZDA je varnost globalno blago, zato višajo ceno svoje hegemonije. Nato se večno zapleta z Rusi, Kitajci manipulirajo v Aziji, EU deluje zmedeno. Britanci se umikajo, Francozi in Nemci stavijo na nov zametek evropske vojske (PESCO), nacionalne armade pa niso usposobljene za obrambo lastnih držav.
-
Pregovorno stabilna Nemčija postaja nestabilna. Za to skrbijo zlasti krči, ki mučijo socialdemokrate (SDP). Najstarejša nemška stranka se je v zagato spravila sama. Njeno usihanje se je začelo pod Schröderjem z njegovo tretjo potjo – deregulacijo trga dela, krčenjem socialne države in davčno politiko v korist premožnih. V dveh desetletjih je izgubila polovico volivcev, je brez jasne identitete in vizije. Divji kozolci po Schulzevem prevzemu strankinega krmila so nazadovanje še pospešili.
-
Prvi mož stranke SMC je napovedal ponovno zmago na volitvah. Optimizem je običajno simpatična lastnost, toda pogled Mira Cerarja ml. je bolj podoben burki. Po zadnjih anketah je namreč njegova stranka na petem mestu, daleč za prvo trojico LMŠ, SDS in SD. A njegovi poslanci ne sedijo križem rok in tako so v parlamentu udarili s predlogom zakona o uresničevanju kulturnih pravic narodov in narodnosti nekdanje SFRJ. Resda nismo nič izvedeli o finančnem zalogaju in obsegu projekta, a njegova ideja je načeloma pozitivna, saj prebivalcem bosanskih, srbskih, črnogorskih, makedonskih, hrvaških in albanskih korenin namenja denarna sredstva za ohranjanje stikov s kulturno identiteto njihovih prednikov. Posameznik se bo pač v novi domovini počutil bistveno bolje, če bo lahko bolj prosto živel kot človek dveh kultur. Toda ta gesta je v prvi vrsti antidržavna. Če slovenska država nudi nove ugodnosti za druge narode, bi pričakovali, da bo to storila v bilateralnih stikih z nekdanjimi državami Jugoslavije, po katerih bi istočasno tudi Srbija, Bosna etc. svojim državljanom slovenskih korenin nudila recipročne ugodnosti v obliki promoviranje slovenske kulture in slovenskega jezika. Francoska država s kulturnimi centri po svetu podpira frankofonijo, podobno Nemčija z Goethejevimi inštituti, Cerarjevi z zavezniki pa povsem ignorirajo skrb za afirmacijo slovenstva na prostorih nekdanje skupne države.
-
V SDS napram komunistični internacionali, ki jo prepevajo po ljubljanskih trgih, sedaj že ob vsaki priložnosti, kjer praktično ne vidiš nobene slovenske zastave, temu izrazu mi nasproti postavljamo Prešernovo Zdravljico, celo Prešernovo Zdravljico, ne samo sedmo kitico. Celo Prešernovo Zdravljico, tako kot je zapisana v slovensko ustavo in kjer je na začetku kitica, ki pomeni, da je za nas prva Slovenija. Najprej Slovenija, potem pa drugi.
— Janša, odkar so ga krivično izključili iz partije, ne poje več internacionale (17. 2. 2018) -
Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladinin novinar Borut Mekina je manipulacijo sicer razkril že leta 2016, a takrat reforma še ni veljala. No, zdaj je očitna. Kot je pokazal izračun, so bili »mladi strokovnjaki« razbremenjeni v povprečju samo za 11 evrov na mesec, tisti z neto dohodki od 2000 do 2900 evrov so pridobili 54 evrov na mesec, tisti s plačami od 2900 do 4000 evrov, na primer poslanci in ministri, predsednika vlade in države, nekaj sto zdravnikov in direktorji podjetij, pa so v povprečju pridobili 123 evrov na mesec. Še več je dobilo kakih pet tisoč menedžerjev, ki imajo neto plače višje od 4000 evrov: od 180 do 200 evrov na mesec.
Iskanje brez piškotkov ni možno
