Tresk #10, Kino Šiška & Klub K4

Ob petdesetletnici Radia Študent tudi Festival Tresk praznuje jubilej ob desetletnici. Organiziran bo pester mednarodni koncertni program, ob njem pa sejem glasbenega založništva, na katerem se bodo predstavile številne domače in po novem tudi tuje neodvisne založbe. Ne bodo umanjkale niti kreativne glasbene delavnice, okrogle mize ter podelitev nagrad zmagovalcem natečajev. Prvi dan festivala, ki bo potekal v Študentskem kampusu, bodo na Rave Petku nastopili: parrish smith/Niz, Christian Kroupa/Alleged Witches, Strahinja Arbutina/Hr in Warrego Valles. Celoten program najdete na spletnem naslovu tresk.si/node.

Jelena Bando: By The Bay, Ravnikar Gallery Space

Najnovejša serija del vizualne umetnice Jelene Bando ponuja kritični premislek o njenem nedavnem obisku Vietnama. S sklopom risb in slik si umetnica posebej prizadeva predstaviti svoje vtise o najpriljubljenejši turistični točki v Vietnamu, zalivu Halong, ki je pod Unescovo zaščito. Njegova posebnost je tisoče impozantnih apnenčastih otočkov, poraslih z deževnim gozdom. V poglobljeno in nepričakovano subtilnost tega kraja vdirajo dušeče količine turističnih čolnov, ladjic in kajakov. Osebna izkušnja je v njej zanetila množico vprašanj glede človekovega odnosa do narave, na čemer je utemeljila ta sklop del.

Černigoj, Kosovel, Spacal: Magičnost prostora, Galerija Lojzeta Spacala, Grad Štanjel in Kosovelova soba

Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu, ki je lani praznovala 30-letnico delovanja, odpira razstavo, ki povezuje tri ključne umetnike Krasa. Na videz nepovezljive ustvarjalne poti so se križale na najrazličnejše načine, največji skupni imenovalec pa je Kras, pokrajina, iz katere so črpali navdih in jo kulturno neizbrisno zaznamovali. V organizaciji razstave z naslovom Magičnost prostora so se prepletla tri kraška razstavišča: Galerija Avgusta Černigoja, Kosovelova soba (Ljudska univerza Sežana) in Galerija Lojzeta Spacala ter dela z njimi povezanimi umetniki: Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela in Lojzeta Spacala. Tako je nastala pomembna kulturna pot med Lipico, Sežano in Štanjelom.

Velenjska rap snajperja

Koncertno dogajanje so prejšnji vikend krojili domači raperski veljaki, ki so z dvema dogodkoma pospremili izid svojih novih plošč. V soboto sta v Mariboru skupni prvenec Skurjen spomin pod imenom Oygn predstavila domačina Mito in YNGFirefly, ljubljanski klub Gala hala pa je dan prej, ob izidu njune nove skupne plošče Vse, gostila velenjska rap veljaka Mriga & Gheta. Mimogrede, slednja sta v navezi z Mitom (in njegovim kolegom iz kolektiva Tekochee Kru Emkejem) v minulih letih navduševala v zvezdniški raperski zasedbi Velebor. Posredno pa se je v ljubljanski dogodek vmešal tudi prodoren beatmaker YNGFirefly, ki je enega svojih beatov narezal ljubljanskemu dvojcu Siknes. Ta je s svojim gangsta rapom in suverenim nastopom že uvodoma razgrel do zadnjega kotička napolnjeno Gala halo. Ko pa je po krajšem intermezzu Vazza na oder stopil velenjski dvojec, dvoma o tem, kdo sta zvezdi večera, ni bilo.

Andraž Kržič: Poetika virtualnosti, Center slovanskih kultur France Prešeren

Avtor razstave Poetika virtualnosti Andraž Kržič je diplomiral na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Že v diplomskem delu, zlasti pa po diplomi se je začel ukvarjati s 3D-računalniško animacijo in digitalno ilustracijo. Znanje je izpopolnjeval na Filmski šoli v Vancouvru v Kanadi, kjer je diplomiral na oddelku za 3D-animacijo in vizualne efekte. Na razstavi predstavlja dela zadnjih let pa tudi nekaj starejših del in del iz Kanade, ki doslej še niso bila na ogled javnosti.

Lene Lekše: Sokolovo oko/Under the Eagle’s Gaze, DobraVaga

V projektu Sokolovo oko se mlada multimedijska umetnica ukvarja z intimnostjo in nadzorom ter raziskuje utopično željo po iskanju naravnega in naključnega v virtualnem prostoru. Predstavila bo ozadje nastanka filma Under the Eagle’s Gaze, ustvarjenega s pomočjo spletnih kamer, ki je z montažo v živo gledalcem v realnem času prikazoval posnetke živali v klasični maniri dokumentarnega filma. Lene Lekše (letnik 1995) je leta 2018 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje magistrski študij. V času študija se je v okviru izmenjave eno leto šolala na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem.

Addamsovi, MGL

Družina Addams se je prvič pojavila v stripu, ki ga je ameriški risar Charles Addams leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Znani stripovski liki, oče Gomez in mati Morticia, otroka Wednesday in Pugsley, stric Fester, babica, strežaj Lurch, Stvar in drugi, so v šestdesetih letih 20. stoletja nastopili tudi v priljubljeni TV-seriji. Najbolj so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let, v katerih so blesteli Raúl Juliá kot Gomez, Anjelica Huston kot Morticia, Christina Ricci kot Wednesday in drugi. Muzikal je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, ekscentrične aristokrate pa si lahko zdaj ogledate tudi na odru ljubljanskega gledališča, in sicer v prevodu Andreja Rozmana - Roze in v režiji Aleksandra Popovskega.

Rokenrolska prvinskost

Zakaj so se v Kinu Šiška koncert Jona Spencerja prejšnjo sredo nekoliko presenetljivo odločili postaviti na svoje manjše prizorišče, ni povsem jasno. Še manj zato, ker je pred štirimi leti z zasedbo Blues Explosion solidno napolnil večjo od obeh dvoran. Na spletnih napovednikih tokratnega koncerta resda ni bilo zaznati pretiranega zanimanja. Je pa treba vzeti v zakup tudi dejstvo, da se je Spencer svojega križanja R&B-jevskih korenin in na drugi strani upogibanja pravil rockovske glasbe lotil že pred petintridesetimi leti, kar pomeni, da nagovarja nekoliko zrelejše občinstvo, ki se verjetno ne ukvarja s spletnimi protokoli. Da se to koncertov v prvi vrsti udeležuje zaradi glasbe, je bilo očitno tudi med samim nastopom, ko je nad glavami le priložnostno zasvetil kakšen telefon. Povsem možno pa je, da si je manjšo od obeh dvoran zaradi intenzivnejše izkušnje izbral kar Spencer sam. Če si jo je, mu tega, kljub veliki gneči, po enem boljših koncertov na naših odrih v zadnjih letih, ni zameril nihče. Zdi se, da je surovost in silovitost njegovih rifov preprosto treba doživeti na manjših odrih.

Soap&Skin + Jungstötter, Kino Šiška

Dunajska alter pop zvezdnica Soap&Skin se v Šiško vrača z novim albumom, prvim v šestih letih, v katerih je med drugim z Apparatom posnela skladbo z naslovom Goodbye, ki jo najbrž poznate iz uvodne špico priljubljene Netflixove serije Dark, ter se z Anno Calvi, Lætitio Sadier in Jeanne Added ganljivo poklonila pokojnemu pop kameleonu Davidu Bowieju. Pred Soap&Skin bo občinstvo ogreval mladi Fabian Altstötter, ki je glasbeno pot začel že v najstniških letih, in sicer kot ustanovitelj benda Sizarr. Danes pa navdušuje pod umetniškim imenom Jungstötter.

That is to say, everyone, Ravnikar Gallery Space

Za mnoge umetnike so skicirke nekaj najvrednejšega, kar imajo. So kot prenosni arhivi časov in prostorov, mikrosvet dnevniških oblik in zbirk pobega. Četudi so skicirke včasih priložnost za osebni prostor in premislek ter pomenijo varnost umika, kjer se ne počne ničesar, jih umetniki uporabljajo za odpiranje in širjenje svoje likovne ustvarjalnosti, ohranjanje svobodne kretnje, za svoje prve osnutke in zaznamke, lahko pa so tudi prostor nevednosti in brezčasja. Podobe, ki jih najdemo v skicirkah, so pogosto neobremenjene, zato umetnikom omogočajo, da rišejo brez pritiska in vnaprej določenega cilja. S svojo intimno dnevniško formo skicirke pogosto ostajajo zasebne in zaprte, redko odprte za javnost pa nam ponujajo in predstavljajo neprecenljiv vpogled v raznolikost ustvarjalnih procesov in raziskovanj posameznih umetniških praks. Pri razstavi izbranih skicirk That is to say, everyone bodo na ogled dela Nevene Aleksovski, Ivane Bajec, Nine Čelhar, Mine Fine, Simona Kocjančiča, Maje Babič Košir, Mihe Perneta, Helene Tahir in Leona Zuodarja.

Nasprotje stvari, Slovensko mladinsko gledališče

Pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in fejkom so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma. Žrtev teh manipulacij pa je »mali« človek. V uprizoritvi režiserja Borisa Nikitina Nasprotje stvari bodo nastopili Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef in Stane Tomazin, ki so sodelovali tudi pri končni različici besedila.

»Melodične zamaknjenosti itd.«

»Morda ne razumem, ker nisem umetniška duša, vendar dvomim, da je med vašimi sosedi kaj dosti umetniških duš, ki radi poslušajo vaše koncerte. Sploh opolnoči ali včasih še dlje, ko namesto spanca poslušamo vaše psihedelične pasaže, melodične zamaknjenosti itd. Morda bi bili ti koncerti bolj cenjeni v kakšnem Parizu, Londonu in podobnih prestolnicah, morda celo v gozdovih, kjer bi pasaže dopolnjevalo oglašanje čričkov in tuljenje volkov. V center Kranja pa ponoči takšno ropotanje ne sodi,« je pred leti na Facebookovi strani Layerjeve hiše v Kranju zapisal zgrožen sosed. Kako ogorčen je moral biti šele pretekli ponedeljek, ko je v stolpu Škrlovec nastopil ameriški avantgardni glasbenik Xiu Xiu, ki slovenska prizorišča v raznoterih postavah svoje zasedbe že skoraj petnajst let vedno znova šokira s svojimi brezkompromisnimi nastopi.

UK4 Garage: Enchanted Rhythms, Klub K4

Štirkina garaža že tradicionalno odpira svoja vrata, v svoje prostore pa bo vabila kultne in sodobne basovske odvode. Prvi gost bo Enchanted Rhythms, v Berlinu živeči Britanec, ki svoje ritme predstavlja v mesečni oddaji Casmere Radio, na odmevnem blogu ter kot rezident v legendarnem Griessmuehleju. Pred njim bo garažo ogreval Marin (house, garage), na malem plesišču pa bosta iz zvočnikov donela Lavka in Kosta.

Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, MGLC

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja. Slednji osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana.

Alien Express: Drugi let, Kino Šiška

Ena od najvidnejših in najustvarjalnejših plesalcev mlajše generacije, Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, bosta v Kinu Šiška skupaj z didžejem SunnySunom, jazzistom Kristijanom Krajnčanom in svetlobnim gverilcem Borutom Bučinelom predstavila plesno predstavo Alien Express: Drugi let. Istoimenski prvenec ju je popeljal po gostovanjih od Kameruna do Brazilije, zanj sta prejela tudi nagrado Ksenije Hribar za najperspektivnejša koreografa. V napovedi predstave pa ustvarjalci opozarjajo, da se je med njih na odru in za njim vrinilo neznano bitje, zato nam bodo pokazali, kako se z njim spopasti, kaj narediti, kaj sploh hoče in od kod je prišlo.

Rejverski misticizem

O tem, da je kolektiv Phi v sodelovanju s klubom K4 našel svojo glasbeno nišo, ni več nobenega dvoma. Na začetku sedanje klubske sezone je K4 gostil žanrskega surferja Luka Viberta, nato je Phi v Ljubljano povabil acid zanesenjaka DMX Krew, prejšnji petek pa še finskega rejverskega ezoterika Aleksija Perälo. Ker so vsi trije dejavni že več kot dvajset let, so v štirko s sabo prinesli precej nostalgije, kar pa v luči trenutnega brskanja po elektronskoplesni zgodovini ni nič slabega – celo nasprotno. Še toliko bolj zato, ker so vsi trije producenti izraziti (stilski) individualisti, kar je glede na to, da so vsi objavljali plošče pri (zdaj že upokojeni) založbi Rephlex, ki jo je (so)vodil Aphex Twin, ekscentrik in eden najpomembnejših elektronskih producentov zadnjih tridesetih let, pravzaprav samoumevno. Perälä je Slovenijo obiskal prvič, svoj live set pa je sestavil okoli notoričnega sistema Colundi, s katerim je v zadnjih petih letih posnel že več kot dvajset plošč in tako postal favorit svetovnih poznavalskih elektronskih prizorišč.

Café Evropa, Gledališče Glej

Uprizoritev Café Evropa predstavlja nenehno izgubljene in močno razdvojene ljudi, ki se srečujejo s svojimi strahovi in razpadajo pred očmi »razpadajoče Evrope«. »Kdo smo? Kam gremo?« se sprašujejo ustvarjalci predstave. Pravijo, da je Café Evropa simbolno mesto Evropske unije, sodobnega Babilona, v katerem druga z drugo, ena mimo druge in ena proti drugi sobivajo različne identitete. Avtorji in nastopajoči v predstavi so Anna Andolšek, Laura Antončič, Manca Dečman, Almedin Kajtazović, Tina Malenšek, Kaja Savodnik in Nina Žerdin. Glejeva produkcija je izvedena v okviru ID:Babylon, gledališkega projekta, v katerem raziskujejo izkušnje najstnikov po Evropi.

Festival frankofonskega filma, Kinodvor

Ob praznovanju mednarodnega dneva frankofonije bo v Kinodvoru potekal Festival frankofonskega filma. Ob tej priložnosti bodo prihodnji teden predvajali tri filme; 18. marca ob 20. uri Ne bom več luzerka režiserke Urše Menart, ta govori o 29-letni diplomantki umetnostne zgodovine brez dela, ki se znajde na kavču svojih staršev; 20. marca ob 17. uri provokativni film Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari Raduja Judeja; 23. marca pa še privlačen celovečerec Dvojna življenja Olivierja Assayasa o založniku, igralki, pisatelju in asistentki znanega politika.

Oda snare bobnu

Ker Ljubljančani pustno rajanje jemljemo precej resno, je v petek pred pustno soboto v klubih prevladalo rahlo zatišje, a v Božidarju – katakombah pod Mladinskim gledališčem – smo bili kljub temu lahko priče enemu boljših koncertov, ki jih je bilo zadnje čase mogoče slišati v prestolnici. Čeprav nas je obiskala precej robna zasedba, ki pri nas nima zajetne baze oboževalcev, je bilo pričakovati, da bomo slišali nekaj izjemnega, saj je bilo pod organizacijo dogodka podpisano društvo Kataman. To po skoraj petnajstih letih uvažanja vrhunskih glasbenikov velja za znamenje preverjene kakovosti – tudi zato, ker je Kataman v naše kraje večkrat pripeljal izjemno opevana imena s scene veliko prej, preden so postala svetovno znana. Ker pa se je kot koproducent dogodka tokrat podpisal še kolektiv Stiropor, ki prav tako slovi po dobrem nosu za vzpenjajoča se imena iz glasbenega podtalja, so bila pričakovanja še toliko večja. Popolnoma upravičeno.

Rdeče zore, Ljubljana

Dvajseti mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore je že v polnem zamahu in bo potekal do 10. marca v različnih prostorih znotraj avtonomne tovarne Rog in AKC Metelkova mesto. Na jubilejnem festivalu bo 16 dogodkov. Več o festivalu si lahko preberete na spletni strani rdecezore.org, kjer boste našli tudi urnik in program vseh letošnjih vsebin.

Phi w/ Aleksi Perälä, Klub K4

Phi je v najglasnejšo ljubljansko klet tokrat povabil enega od najzanimivejših elektronskih producentov zadnjih let – Aleksija Perälo. Če pustimo ob strani začetke pri kultni založbi Rephlex, je Aleksijeva serialka Colundi v zadnjih petih letih poskrbela za enega od vrhuncev elektrominimalizma, ki ga opevajo vsi resnejši portali in pisci, za njegove hipnotične hite pa se zanimajo znana imena, kot sta Nina Kraviz in Clone. Poleg Aleksija se bodo na velikem plesišču sukali tudi Evano in Fraku, na malem pa Kosta in Marin.

Benjamin Nachtigall: Pametna bitja, Ravnikar Gallery Space

Umetnik Benjamin Nachtigall ustvarja risbe, slike in kiparske instalacije. Nujo po ustvarjanju je že v najstniških letih začel prevajati v glinene skulpture, ki nastajajo hkrati in tako medsebojno vplivajo druga na drugo. V prostor jih nemalokrat postavi zraven slik in risb, najbolj pa ga navdušuje neskončnost razkrivajočih se možnosti oblikovanja z glino. Kiparska instalacija Pametna bitja postavi obiskovalca na sredino mrežastega okvirja, ki je poseljen z glinenimi, glaziranimi bitji, ki sedijo, se naslanjajo ali obešajo nanj. Ta bitja so povsem depersonalizirana, saj je umetnik na njihove obraze, ki morda izražajo zaskrbljenost, radost ali pa le zdolgočasenost, »posadil« dele rastlinja ali sadja – limone, lubenice, artičoke in še kaj. Interakcijo med njimi nadomeščajo pametni telefoni, vneto jih držijo v rokah, zavedajoč se svoje nemoči za vzpostavitev prave komunikacije.

Mirna horda

Za glasbenike, ki so največje uspešnice izdali že pred časom, recimo na repu osemdesetih in v prvi polovici devetdesetih let, velja, da v sedanjosti, ali sodobnosti, le redko ponudijo koncertne vrhunce svojih dolgoletnih podvigov in glasbenih ovinkarjenj. Eden teh redkih trenutkov se je zgodil leta 2012 na Jazz festivalu Ljubljana v Križankah, ko je svojo vrnitev po šestnajstih letih založniške odsotnosti promovirala Neneh Cherry, švedska krotilka in upogibalka raziskovalnih robov – tako neodvisne scene kot popa. Takrat nas je odpihnila v navezi z izvrstno skandinavsko skupino organiziranega hrupa, punk jazz zasedbe The Thing. Cherryjeva bi sicer v domačiji v precej bolj banalnem kontekstu morala nastopiti že leta 2005, a je na rajanje ob smučarskem prazniku pokala Vitranc takrat zaradi bolezni ni bilo. Tokrat je njen obisk ljubljanske mestne katedrale muzike pomenil dvoje, tako predstavitev njenega zadnjega, lanskega albuma Broken Politics kot tudi predkoncert letošnjega festivala Druga godba. Peti album Cherryjeve je zvočno nežen, melodičen, naplasten, počasen in matričast izdelek.

Ballet National de Marseille in ICK Amsterdam, Cankarjev dom

Kreativni dvojec na čelu baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam Emio Greco in Pieter C. Scholten se po dveh letih vrača v Ljubljano. In to v velikem slogu, saj bo svetovna premiera plesnega diptiha Pojavitev | Izginotje prav v Cankarjevem domu. Diptih Kindertotenlieder je navdihnil cikel pesmi Friedricha Rückerta (posvetil jih je svojim preminulim otrokom), ki jih je glasbil Gustav Mahler.

Pust me na Matter, Klub K4

Z nedavno izdanega Troglava se bodo v najglasnejšo ljubljansko klet prav na pustni torek spustili fantje iz skupine Matter, ki so jih organizatorji označili za »najbolj nesramne kurente domače scene«. Od zadnjega nastopa na Kersnikovi so izdali dva albuma, pojačali auto-tune, publiko in avtohtone dovtipe. Na pustnem koncertu ste lahko namaškarani v meduze, šamane ali pa v mame. Če vam to ne ustreza, lahko pusta hrusta iščete v kakšnem drugem klubu, rajanj ne bo manjkalo, vodnik po njih pa boste našli na naši spletni strani www.mladina.si.

Moliere: Tartuffe, Mestno gledališče ljubljansko

Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, grabežljivec, pohlepnež, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec in še bi lahko naštevali, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta. Nova uprizoritev bo izvedena v režiji Tina Grabnarja, v njej pa bodo nastopili Matej Puc, Jure Henigman, Matej Zemljič, Jernej Gašperin, Jana Zupančič, Lena Hribar, Mojca Funkl in Bernarda Oman.

Popolni koncert

Nastop Homeboya Sandmana in Edana na hiphoperskem koncertnem ciklu Rapetek v Gala hali prejšnji petek je imel izvrstno popotnico. Oba sta v okviru Rapetka namreč posamično nastopila že v preteklosti – bostonski producent, didžej in emsi Edan pred osmimi leti, raper iz newyorškega Queensa Homeboy Sandman pred dobrima dvema letoma. Oba nastopa sta se zapisala med najboljše koncerte tistih let, za nameček pa je dvojec konec minulega leta pri ugledni založbi Stones Throw objavil še kritiško odlično sprejeto skupno ploščo Humble Pi. Zato skoraj ni bilo dvomov o tem, da bomo v petek po ogrevalnem setu Borke, v takrat že skorajda povsem polni Gala hali, priče izvrstnemu koncertu. Ko je vse občinstvo že med drugim komadom skupaj s Homeboyem Sandmanom ponavljalo »pančlajne« in poskakovalo v ritmih Edanovih kaotičnih beatov, je bilo jasno, da so se vsi elementi zložili v popolno harmonijo.

Shared Meanings, Kolektiv U10, Galerija Škuc

Samo še do nedelje si lahko ogledate skupinsko razstavo Shared Meanings, na kateri sodelujejo Lidija Delić, Nina Ivanović, Isidora Krstić, Iva Kuzmanović, Marija Šević, Sava Knežević, Nadežda Kirćanski, Andrea Dramićanin, Nemanja Nikolić, Nikola Grozdanović, Slavica Obradović in Milica Baltovski.

Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater

Gledališka predstava v režiji Nejca Gazvode je nastala po romanu pisateljice in pesnice Katje Perat. Nadežda Moser, protagonistka romana Mazohistka, dvakrat izgubi glas – a tudi takrat, ko govori, njen glas ne šteje, ujeta je tako v nesrečnem zakonu kot tudi v vlogi ženske in v moškem obdobju, v katerem živi. Doba moderne in secesijski Dunaj namreč nista ravno favorizirala žensk. Nadežda je junakinja, katere stiska seže prek njenih zgodovinskih okvirov – skozi vso človeško zgodovino in vse do današnjega dne, ko se zdi, da so bili vsi popravki ženskih pravic v dvajsetem stoletju zgolj kozmetika. V predstavi bodo nastopili Anuša Kodelja, Sara Dirnbek, Jurij Drevenšek, Žan Koprivnik in Aleš Valič.

Neneh Cherry + Charlotte Adigéry, Kino Šiška

Po sedmih letih se v Ljubljano vrača Neneh Cherry, ikona angažiranega elektronskega popa in hiphopa, ki je 2012 v Križankah nastopila z jazz triom The Thing, tokrat pa bo v gosteh s svojo zasedbo. Poleg obveznih starih hitov, tudi najbolj emtivejvskih 7 Seconds in Manchild, bo občinstvu v Šiški predstavila povsem novi album Broken Politics, ki ga je posnela s Kieranom Hebdenom (Four Tet) in 3D-jem (Massive Attack) in je poln soula. Neneh Cherry je svojo samostojno glasbeno pot začela že leta 1982, pred tem pa je pela v postpunk zasedbah The Slits in Rip Rig and Panic. Manj znano je dejstvo, da je kot aranžerka sodelovala na prvencu zasedbe Massive Attack Blue Lines (1991). Občinstvo bo pred Neneh ogrevala belgijsko-karibska sintpop glasbenica Charlotte Adigéry, ki je pravkar izdala svoj drugi EP Zandoli.