Kitarski techno

Dunajski trojec Elektro Guzzi se je v ljubljanskem Kinu Šiška prvič predstavil pred osmimi leti. Takrat je nastopil na odru velike dvorane, a verjetno zato, ker si je oder delil s precej bolj znanim someščanom Patrickom Pulsingerjem – producentom, ki je zvok dunajskega techna izvozil na svetovno glasbeno prizorišče. Leta 2015 je zasedba v okviru prvega festivala Ment nastopila v mnogo manjšem ljubljanskem klubu Channel Zero in dve leti pozneje še v Škofji Loki in v Velenju. Očitno ima pri nas veliko oboževalcev, zato ni presenetljivo, da je svoj koncert razprodal tudi prejšnji četrtek. Sprva se je zdelo nekoliko negospodarno, da organizatorji koncerta iz manjše spodnje dvorane Kina Šiška niso prestavili v veliko, ampak odločitev je bila po razplesanem občinstvu sodeč očitno prava. Ja, v zadnjem letu smo v Komuni KŠ doživeli nekaj izvrstnih plesnih partijev in tem lahko zdaj mirno prištejemo še nastop Elektro Guzzi.

Duo Milko LazarKristijan Krajnčan, Kulturni center Janeza Trdine

Duo Milko Lazar-Kristijan Krajnčan sta dva glasbenika/skladatelja/multiinštrumentalista različnih generacij, ki ju povezuje močna navezanost na klasično glasbo ter tudi na jazz in sodobno komponirano in improvizirano glasbo. Program, ki sta ga naslovila s pomenljivim naslovom First Cut, je preplet lastnih avtorskih skladb in svobodne improvizacije.

Simon Kocjančič: Nikoli ne vem, Ravnikar Gallery Space

Umetnik Simon Kocjančič se udejstvuje na področjih risbe, slikarstva, grafike in umetniških fanzinov, blizu mu je underground scena. Že od svojih začetkov se poigrava z lastnim mešanjem oljnih barv, kjer se izogiba čistim, primarnim barvam. Razstava Nikoli ne vem predstavlja avtorjeva novonastala dela, ki jih je snoval v umirjenem ritmu ruralnega življenja, zunaj mestnega vrveža. Kocjančiču ni bila nikoli blizu ideja, da bi gledalcu povedal, kaj je na sliki in kako jo mora dojeti, saj ga noče prikrajšati za užitek ob iskanju in tvorjenju pomenov.

Ali: Strah ti pojé dušo, Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic

Gledališka predstava v režiji Sebastijana Horvata in v produkciji SNG Drama Ljubljana se dogaja v Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Zbliža se z Emmi, šestdesetletno vdovo, ki se preživlja kot čistilka, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

Več kot klavirska vaja

Če bi v istem stavku prebral le imeni SNG Drama in Philip Glass, bi marsikdo verjetno najprej pomislil na to, da bodo v našem osrednjem gledališču uprizorili katero izmed predstav, ki so oživele ob glasbi enega najpomembnejših skladateljev v prejšnjem stoletju. Ker pa sta bili zraven zapisani še imeni Bojan Gorišek in Drama Akustika, dvoma o tem, da bo večer prejšnjo nedeljo rezerviran izključno za glasbene sladokusce, ni bilo. Porok za to je bila že Glassova glasba, morda še večji pa Goriškov sloves enega najboljših svetovnih interpretov (klavirske) minimalistične glasbe. Ja, Goriškov študiozni pristop k delom skladateljev, katerih glasbo izvaja, in Glassove klavirske študije Etudes for piano, Volume 2, sta se izkazala za popolno kombinacijo.

Algiers, Kino Šiška

Ameriška postpunk-gospel zasedba Algiers, ki jo opisujejo kot eno od najvznemirljivejših tekočega stoletja, se po enem letu vrača v Ljubljano. Uporniški Atlantčani, ki veljajo za ostro politično angažirane, so danes razpeti med New Yorkom in Londonom, spogledujejo pa se tudi s temačno elektroniko. Vokalistu in kitaristu Franklinu Jamesu Fisherju, basistu Ryanu Mahanu in kitaristu Leeju Tescheju se je leta 2015 pridružil še nekdanji bobnar zasedbe Bloc Party Matt Tong. Občinstvo v Šiški bodo ogrevali berlinski pop tehnokrati Hope.

Jasmina Cibic: Spielraum, KC Tobačna 001

V Londonu živeča slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki v svojih delih pogosto uporablja dokumentarno in arhivsko gradivo, se ljubljanskemu občinstvu predstavlja s segmentom tridelnega razstavnega in filmskega projekta z naslovom Spielraum, ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa. Večletni projekt je v celoti zajet v istoimenski knjigi, ki bo javnosti prvič prikazana na dogodku pred odprtjem. Razstava je razdeljena na dve prostorski enoti, v prvem prostoru galerije denimo stoji kip gole ženske figure z naslovom »Dežela izobilja«, ki je replika izgubljenega kipa, originalno postavljenega pred paviljonom Kraljevine Jugoslavije na barcelonskem EXPU leta 1929.

Andrej Rozman Roza: Baal, Slovensko mladinsko gledališče

Rozmanov Baal, ki je nastal po motivih Bertolta Brechta in bo uprizorjen pod režisersko taktirko Vita Tauferja, ni ne prevod niti adaptacija, temveč popolnoma avtonomno avtorsko delo. V SMG poudarjajo, da Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo prestavi v sodoben čas in domač prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj dialoge piše v verzih; želi si, da bi nastal nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično zabaven muzikal. Ker je izvirni Baal, pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu pripiše tudi nekaj svoje mladostne poezije. V predstavi bodo nastopili Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl.

Tridelna sestavljanka

Po koncertu turške alter zvezdnice Gaye Su Akyol, ki je pred dvema tednoma nastopila na Cankarjevih torkih, smo ugibali, ali je bil za razmeroma zadržano razpoloženje morda kriv prostor kluba Cankarjevega doma, v katerem smo posedeni vajeni poslušati predvsem elegantnejšo glasbo. Po nastopu zasedbe Jimmy Barka Experience, ki je minuli torek pred stoječim občinstvom igrala na istem prizorišču, tovrstnih ugibanj ni bilo. Trojec, ki je s koncertom napovedal skorajšnji izid nove plošče Three Piece Puzzle, je z dinamičnim setom namreč poskrbel za vročično vzdušje in razplesal dobršen del obiskovalcev v skoraj povsem polnem klubu.

Ian Ayckbourn: Norčije v spalnicah, Gledališče Koper

Komedijo je britanski komediograf Alan Ayckbourn napisal sredi sedemdesetih let minulega stoletja kot odgovor na plehke farse, v katerih je pomembno le to, kdo komu greje posteljo. Dogajanje je umestil v tri zakonske spalnice, v katerih izmenjaje ali hkrati srečujemo štiri (zakonske) pare na različnih stopnjah skupnega življenja. Čeprav se zdi, da je najstarejši par po številnih letih zakona uigran, se izkaže, da je prav tako disfunkcionalen kot ostali. Komedija sicer odpira globlja vprašanja o partnerskih odnosih. Se res poznamo?

Alenka Spacal: Bajalkine ilustracije, Galerija Instituta Jožef Stefan

Slikanice za otroke pisateljice, ilustratorke in pripovedovalke Alenke Spacal ne predstavljajo zgolj očarljivega bájanja (dedov in babic), temveč vrednote, ki temeljijo na sprejemanju drugačnosti. Alenka Spacal, avtorica besedila in ilustracij treh ustvarjenih avtorskih slikanic (ter ene pred natisom), ki je sprva na teoretičnem področju raziskovala feministično vizualno umetnost, nagovarja k sprejemanju življenja v vsej svoji raznolikosti in edinstvenosti. Obenem je avtorica prve slovenske slikanice z LGBT-tematiko.

Igor Matković & Ephemeral Quintet, Kino Šiška

Trobentač in elektronski glasbenik Igor Matković velja za enega od najbolj cenjenih ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Ob izdaji četrtega albuma Ephemeral Lake bo v Šiški nastopil s svojim kvintetom, ki ga sestavljajo inovativni domači jazz glasbeniki Jošt Drašler (kontrabas, e-bas), Rok Zalokar (klaviature, elektronika), Jani Moder (kitara, elektronika) in Kristijan Krajnčan (bobni, čelo, elektronika). Na pravkar izdani plošči boste lahko slišali tudi evropsko priznanega pianista Marcina Wasilewskega, s katerim je Matković, sicer profesor na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, sodeloval že v preteklosti. Matković je v zadnjem letu veliko časa preživel v tujini, denimo na Kitajskem, kjer je poučeval na prvem China-Ceed Summer Jazz Campu, ter v Maroku, kjer je nastopil na odmevnem festivalu Jazz au Chellah v Rabatu in sodeloval z maroško pevko Haddo Ouaki.

Učna ura retro elektronike

Za domače dogodke z elektronsko plesno glasbo še vedno velja pravilo, da je obiskovalce najlažje privabiti s popularnimi tujimi didžeji. Za širše občinstvo je pač pomembna predvsem razvpitost gostov, kultura elektronske glasbe pa ponavadi nima tako pomembne vloge. Ampak obstajajo tudi organizatorji, ki na prvo mesto spoštljivo postavljajo prav to kulturo. Eden takšnih je ljubljanski kolektiv Phi, kjer je prejšnji petek v klubu K4 gostoval britanski elektronski veteran DMX Krew. Gre sicer za izjemno cenjenega producenta, je pa hkrati res, da s svojo glasbo nagovarja predvsem nekoliko butičnejše poznavalce. Zato lahko razlog za dober obisk dogodka mirno lahko pripišemo predvsem kolektivu Phi.

Iztok Sitar: Pod rdečo zvezdo, Mestna galerija, Ljubljana

Na retrospektivni razstavi bo predstavljen obsežni stripovski opus Iztoka Sitarja, kar bo najtemeljitejši pregled njegovega petintridesetletnega ustvarjanja doslej. Razstavljeni stripovski albumi bodo Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti (1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).

Festival Ment, Ljubljana

Peti zimski festival glasbene kreativnosti Ment, ki bo potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani (od Kina Šiška do Metelkove) od 30. januarja do 1. februarja, bo letos gostil 24 nastopajočih iz 17 držav. Festival je že tradicionalno razdeljen na dva dela, na konferenčnega, kjer bodo svoje izkušnje in znanje delili številni referenčni gostje iz tujine, ter na koncertnega. Na slednjem bodo nastopili domačini 7AM, srbski Turisti, Nizozemci Charlie & The Lesbians, Acute Dose iz Češke … Podrobnosti na www.ment.si.

Čas brez nedolžnosti: novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija

Kaj je s sliko danes? To bo temeljno vprašanje, ki si ga bo zastavila razstava novejšega slovenskega slikarstva mlajše generacije, torej umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pregled novejše slikarske produkcije razkrije, da slika v novem tisočletju nastaja z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Mlajši slikarji in slikarke medij obravnavajo kot mesto razkrivanja vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, obenem pa nimajo težav s premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem in banaliziranjem. Razstavljali bodo Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović in Uroš Weinberger.

Mir, ljubezen in rock ‘n’ roll

»Mir, ljubezen in rock 'n' roll iz Carigrada nas je v uvodu torkovega koncerta v klubu Cankarjevega doma pozdravila Gaye Su Akyol, ena najprodornejših turških glasbenic zadnjih let. Nato se je spomnila »sanjskega koncerta« izpred dveh let, ko je v okviru festivala Druga godba s svojim premiernim nastopom na naših odrih do zadnjega kotička napolnila Gala halo in povsem očarala občinstvo. Ni presenetljivo, da je zato zlahka razprodala tudi tokratni koncert. Ta prejšnjega sicer ni presegel, kar pa ne pomeni, da se ni vtisnil v spomin. Njene genialne, glasbeno in vizualno atraktivne koncerte pravzaprav težko pozabiš.

Mali princ: Pesem o ljubezni, Lutkovno gledališče Ljubljana

Antoine de Saint-Exupéry, večkrat nagrajeni pisatelj, je leta 1943 v New Yorku, kamor je pribežal po francoski kapitulaciji, napisal Malega princa, roman za otroke in pravljico za odrasle o pilotu, ki strmoglavi sredi puščave in sreča svetlolasega dečka. Nova avtorska interpretacija pa se iz prostrane puščave in raznoraznih planetov preseli v intimni prostor moškega in ženske, ki se skozi prizore z Vrtnico, Kačo in Lisico približujeta drug k drugemu in vsak k sebi. Mali princ je le še metafora, ki se izlušči kot pesem o ljubezni, ki odpira srca.

25 let Impro lige, CSK France Prešeren, Ljubljana

Ob 25-letnici improvizacijskega gledališča Impro liga bo 19. in 20. januarja potekal poseben jubilejni program, ki bo prvi dan ob 19. uri vključeval najprej odprtje razstave, na kateri si boste lahko ogledali najvidnejše zabeležene trenutke v plodni četrtstoletni zgodovini, uro kasneje se bo odvila improvizacijska predstava z naslovom Turnir generacij, kasneje pa bo druženje ob glasbi z didžejevskim programom. Dan za tem bo ob 19. uri multigeneracijska improvizacijska predstava Parada legend, ki bo vključevala igralce različnih starostnih skupin in obdobij Impro lige, ob 21.30 pa ji bo sledil glasbeni impro šov Improsong, ki bo obenem tudi sklepni dogodek jubilejnega slavja.

Tina Konec: V megli, Ravnikar Gallery Space, Ljubljana

Tina Konec (letnik 1992), nagrajena diplomirana slikarka, že nekaj let riše drevesne krošnje, za tehniko pa je izbrala svinčnik ali tuš na beli ali črni papirnati podlagi. Njene stvaritve vzbujajo igro asociacij, saj ljudje v monokromnih risbah prepoznajo gube na dlaneh, vesolje v ptičji perspektivi, lišaj, pripet na staro stavbo, pomečkane oblake in še kaj. Fotografij ne poskuša zgolj prerisati, temveč na samosvoj, prepričljiv način poustvariti podobe. Razstava V megli prikazuje serijo del, ki sledi poteku dneva: začne se na zaspano januarsko jutro, zavito v meglo, nato pa nas vodi skozi različne letne čase, ki jih tako ali drugače ovija megla.

Maček Muri in muca Maca

Starši malokdaj poznajo glasbo, ob kateri odraščajo njihovi otroci, še redkeje pa otroci poznajo glasbo iz otroštva svojih staršev. Ampak obstajajo izjeme: pri nas med te nedvomno sodijo pesmi Kajetana Koviča o mačku Muriju, muci Maci, Čombeju in njihovih zgodbah iz Mačjega mesta, ki jih je pred petiintridesetimi leti uglasbil Jerko Novak in zapela Neca Falk. Da so te še vedno zelo žive in vitalne, je bilo minulo nedeljo jasno tudi na velikem odru SNG Drama, kjer so naše najbolj priljubljene otroške pesmi skupaj s Falkovo prepevali majhni in veliki otroci.

We Bless This Mess, Kino Šiška

Portugalski folk punker We Bless This Mess, ki smo ga v preteklih dveh letih v solo izvedbi spoznali v Šiški, na Mentu in Punk Rock Holidayu, se vrača s polnopravnim bendom in svežo ploščo. Občinstvo bodo ogrevali domači veterani Real Life Version.

Neža Knez: Kvadrat, Galerija P74, Ljubljana

Razstava Kvadrat je nastala po dvomesečni rezidenci v New Yorku, kjer je umetnica Neža Knez gostovala, navezuje pa se na nove življenjske izkušnje, okolje, kulturo in ljudi. Na ulici Broadway v Brooklynu je umetnica priredila javno akcijo čiščenja, tako da je izbrala kvadrat pred vhodom v stanovanje, kjer je živela, in ga nato čistila 22 dni, vsak dan med 8.00 in 9.30 zjutraj. S tem je pri mimoidočih vzbudila zanimanje, a sama z njimi ni želela vzpostaviti verbalne komunikacije, prav tako pa jim ni pojasnila, da gre za umetniško akcijo. Na sami razstavi umetnica predstavlja fotografije, video, objekte in izseke dnevniških zapisov iz časa čistilne akcije.

Ivanov, SNG Drama Ljubljana

Drama Ivanov iz leta 1887 sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Antona Pavloviča Čehova, enega največjih ruskih književnikov. Stvaritev je ob svojem nastanku zmedla tako občinstvo kot kritike, ki so bili navajeni jasne karakterizacije likov in nedvoumnih žanrskih pravil. Čehov, v marsičem predhodnik in začetnik sodobne dramatike, je v tej drami vsa pravila postavil na glavo. Komični elementi se prepletajo z žalostnimi usodami in zavoženimi življenji. Čehov je na svojega osrednjega junaka in njegovo okolje gledal kot umetnik in kot zdravnik, posebej so ga zanimali psihiatrija in etična vprašanja. »Diagnoze«, ki jih je postavil svojemu junaku, so ponovno aktualne oziroma svoje aktualnosti najbrž nikoli niso izgubile: izgorelost, malodušnost, naveličanost in zdolgočasenost. Uprizoritev nastaja pod vodstvom makedonskega režiserja Aleksandra Popovskega, igralsko zasedbo pa sestavljajo Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Timon Šturbej, Jurij Zrnec, Maruša Majer, Saša Pavček in drugi.

Nejc Gazvoda: Tih vdih, Mestno gledališče ljubljansko

Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo vsi kličejo »tamala« in ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Nejc Gazvoda v novem dramskem besedilu nadaljuje raziskovanje družinskih tem. V Tihem vdihu ga zanimajo tudi izgubljenost, brezperspektivnost oziroma skrajna ambicioznost generacije Y in drugi najsodobnejši obrazi slovenskega vsakdana.

Simona Semenič: še ni naslova, Slovensko mladinsko gledališče

Podlaga za predstavo s pomenljivim imenom »še ni naslova« je mit Don Juana, ki velja za enega tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče sta si ga vzela oba, tako režiser Tomi Janežič kot tudi avtorica dramskega besedila Simona Semenič. Slednja se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj. Predstava prikazuje drugačen pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.

Fedja Šičarov: 23, ritem sekcija, DobraVaga, Ljubljana

Večmedijska umetnica Maruša Uhan je projekt Ciklon Cynthia, ki je za zdaj še na ogled v DobriVagi, začela kot napoved hipotetičnih ciklonov, ki ljudem dajejo občutek nadzorovane prihodnosti. Ciklon Cynthia se bo končal 8. januarja, zato zamudniki pohitite, saj bo dan kasneje v istem prostoru že odprtje razstave Fedje Šičarova, študenta slikarstva, ki v svojem ustvarjanju izhaja iz dveh primarnih zanimanj – stripa in ilustracije, od katerih si sposoja njune posebnosti, jih nadgrajuje z novo pridobljenimi znanji in preoblikuje v samosvoje kompozicije. Navdušuje se nad urbano krajino in mestno arhitekturo, zlasti nad geometrijskimi oblikami stanovanjskih blokov, ki se spajajo ter zlivajo z mestnim vrvežem. Tokrat bo na ogled postavil projekt z naslovom 23, ritem sekcija.

Everything Goes, Channel Zero, Metelkova

Tudi Channel Zero zadnjo noč v starem letu ne bo miroval. Novoletni Everything Goes bo ostal odprt do 8. ure zjutraj, nato pa se lahko odpravite na prvi zajtrk.

Piratska mineštra, Gala hala, Metelkova

Največjo zabavo na Metelkovi bodo priredili v Gala hali, kjer se bo našlo nekaj za vse okuse. Za mineštro bodo poskrbeli didžeji Udo Brenner, Bakto, K’Pow in Dado, ki bodo vaša ušesa napolnili s tradicionalno »Slovensko popevko«, tej bosta sledila jugofunk in hiphop, vse skupaj pa se bo zaključilo z bassom. Obljubljajo piratski prehod v novo leto.

Nou let u Božidarju!, Božidar, Ljubljana

Zaradi lanskega navala bo Božidar letos povečal kapaciteto prostora in se razširil še v dvorano. Dve plesišči bosta ponudili dve možnosti: vesele disko ritme ali temačnejše zvoke. Obema boste lahko prisluhnili do 9. ure zjutraj. V baru bodo sukali Borka, Disco Dorum, Miq, SunnySun in tikOgO, v klubu pa Labud, Lavka, Mimi, Softskinson in Stascha.