Nazaj k štromu

V slovenskem glasbenem prostoru ni veliko izvajalcev, ki bi dosegli sloves velikih zvezd, zlasti kadar gre za skupine, ki za svoje vokalno izražanje izrecno uporabljajo slovenščino. Res je, da je novo tisočletje predstavilo kar nekaj bendov, ki jim je z besedili uspelo prodreti v srca slovenskih poslušalcev, ampak težko rečemo, da so se tam tudi obdržali.

Od elektronike do sodobne klasike

Ta petek, 10. aprila, v ljubljansko Gala halo prvič prihaja Britanec Slugabed, ki kanalizira najboljše, kar ponujajo bass godbe. Ob njem se bo s svojim malim ploščkom Streeteepy predstavil še domači Pavemental (Jernej Marušič - Octex), ki tokrat ne pluje po tehnoidno-dubovskih vodah, temveč posega po hiphoperskih bitih. V soboto, 11. aprila, v zagrebško Areno prihaja legendarni skladatelj in dirigent Ennio Morricone, ki bo predstavil svojevrsten presek svoje prebogate glasbene kariere, najbolj znane po filmski glasbi (Dobri, umazani, zli, Bilo je nekoč na Divjem zahodu; Nedotakljivi). V sredo, 16. aprila, pa se v Kino Šiška v Ljubljani vrača Ben Frost s svojim avstralsko-islandskim soničnim izbruhom, za uvod vanj bo poskrbel zasavski duo Ontervjabbit.

Svetlobna gverila, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Na ljubljanskih Fužinah, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, bo potekala uvertura v letošnji, že deveti festival Svetlobna gverila, ki zadnja leta velja za enega najzanimivejših festivalov pri nas. V četrtek bodo najprej odprli oblikovalsko razstavo o svetlobi You Say Light, I Think Shadow in predstavili istoimensko monografijo, sledilo pa bo odprtje razstave živalskih svetlobnih objektov Katje Paternoster v parku pred Fužinskim gradom. Naslednji dan bo v muzeju potekala še javna tribuna, kjer bo svoje misli o svetlobi in temi razgrnilo več domačih gostov z različnih področij profesionalnega udejstvovanja ... Na ogled do 26. junija.

Jugoslavija, moja dežela, SNG Drama, Ljubljana

Razpad Jugoslavije in vse, kar je temu sledilo, je ozadje romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića, v katerem spremljamo razpad družine Borojević. Krstne odrske uprizoritve se je lotil režiser Ivica Buljan, ki pravi, da v gledališču manjka zgodb o svetu, v katerem živimo danes. Meni, da je Vojnovićevo delo epska drama in da Jugoslavija v naslovu ni država, temveč nekakšna Atlantida, Fargo, imaginarna iluzija države. Sami pa moramo v sebi najti, kaj Jugoslavija pomeni za nas in kaj je ta Jugoslavija v nas.

Mehkobno in zabavno

Dobri dve leti pevka Aleksandra Ilijevski ter kitarist in kontrabasist Marko Gregorič ustvarjata pod imenom Pliš. Za poezijo v zasedbi ob Gregoriču, ki tudi sklada, skrbi Rok Vilčnik - Rokgre, ki piše izvirna besedila za njune pesmi. V preteklosti je to počel denimo za zasedbo Patetico, ki smo jo vzljubili s priredbami znanih svetovnih izvajalcev, in kasneje še za samooklicane prvake gibanja Nova popevka, zasedbo Papir.

Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega, APT, Novo mesto

Predstava režiserja Matjaža Bergerja Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega predstavlja nov pogled na znani roman britanske pisateljice Jane Austen Prevzetnost in pristranost, v katerem prevzetnost pooseblja Darcy, pristranost pa Elizabeth, glavna junaka romana. Berger besedilo obravnava v prepletu s Hvalnico ljubezni francoskega misleca Alaina Badiouja, torej v prepletu z besedilom, v katerem avtor na novo izumlja ljubezen. Kot so zapisali ustvarjalci, bo predstava uprizorjena kot sinteza postdramskega poskusa in filozofske prečnice – ljubite tisto, česar nikoli ne boste videli dvakrat.

Pasolini, Kinodvor, Ljubljana

Cinefili stare šole gotovo ne bodo zamudili biografskega filma Pasolini. Pier Paolo Pasolini, ki ga je tokrat upodobil Willem Dafoe, je bil filmski režiser, književnik in mislec, ki se je neustrašno boril proti politični oblasti. Njegovo pisanje je sprožalo škandale, njegove filme so preganjali cenzorji, številni so ga oboževali in mnogi sovražili ... V filmu Pasolini o tem, kdo naj živi in kdo umre, odloča homofobija. Kot pravi Abel Ferrara, njegov novi filmski biograf, italijanski umetnik menda ni bil žrtev politične zarote, ampak žrtev denunciantske homofobije.

Radovan Jenko: Vse, prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana

Njegovi plakati so v stalnih zbirkah številnih svetovnih muzejev, za svoje delo pa je prejel niz domačih ter mednarodnih nagrad in priznanj. Radovana Jenka nedvomno lahko uvrščamo v sam vrh slovenskega grafičnega oblikovanja. Avtor se je na razstavi v Cankarjevem domu pred desetimi leti predstavil zgolj s plakati, tokratna razstava pa obsega najrazličnejše primerke iz obsežnega fundusa njegovih oblikovalskih kreacij, videti je mogoče okoli dvesto eksponatov, poleg šestdesetih plakatov še vrsto najrazličnejših izdelkov, povezanih z grafičnim oblikovanjem, ki jim Jenko posveča svojo ustvarjalno pozornost. Od tod tudi naslov razstave – Vse.

Temačna tajga

Po slabih treh letih je Američanka ruskega rodu Nika Roza Danilova z umetniškim imenom Zola Jesus znova obiskala Slovenijo. Svoj prvenec The Spoils iz leta 2009 je zakuhala v domači improvizirani snemalnici, po njem pa se je ambiciozna glasbenica podpisala pod kar pet albumov in z zadnjim Taiga, ki ga je lani poleti izdala za založbo Mute, dokazala, da se dobro počuti v temačnem popu.

45. teden slovenske drame, Prešernovo gledališče, Kranj

Teden slovenske drame je poleg Borštnikovega srečanja največji slovenski gledališki festival. V petek, 27. marca, se bo ob 20. uri začel s premiero Komedije o koncu sveta Evalda Flisarja v režiji Janeza Burgerja. Poleg osmih predstav, ki se bodo borile za nagrade, med katerimi je tudi Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija, in bogatega spremljevalnega programa bo na ogled tudi pet predstav iz tujine. Iz Indije denimo prihajajo uprizoritve Flisarjevih besedil Vzemi me v roke in Komedija o koncu sveta. S slednjo bo nastopilo tudi gledališče iz Avstrije. Z Žrelom Žanine Mirčevske se bo predstavilo makedonsko, z dramo Vladimir Matjaža Zupančiča pa izraelsko gledališče ...

#pornographia, Mini teater, Ljubljana

Nekateri ga poznajo kot filozofa, večina pa je Alena Prošića spoznala skozi predstavo Antikrist, ki je nastala v njegovi režiji in po njegovem scenariju. Vzburjajo ga zgodbe, ki se nekaterim zdijo vulgarne, odbijajoče – celo grde. Tako je tudi tokrat, ko se njegov avtorski projekt napaja v filmu Adelino življenje, zmagovalcu canskega filmskega festivala leta 2013, ter istoimenskem stripu francoske umetnice Julie Maroh, po katerem je film nastal. Predstava #pornographia ljubezensko zgodbo Emme in Adele, katerih vlogi sta prevzeli Lara Vouk in Maša Grošelj, interpretira na novo. Prva ponovitev bo v soboto, 28. marca, ob 20. uri.

Tadej Vaukman: Larry, GT22, Maribor

Svoje zgodbe zna pripovedovati na prav poseben način. Ključen za njegovo delo je dokumentarni pristop, zanima ga predvsem vsakdanje življenje v svoji neposredni resničnosti, banalnosti in surovosti. Mladi fotograf Tadej Vaukman rad fotografira svoje prijatelje in tako dokumentira skupne prigode z njimi na čisto običajnih krajih. Tokrat se bo predstavil v mariborski galeriji GT22 s serijo z naslovom Larry, kjer izbrane fotografije tematsko povezuje vprašanje: »Kaj bi naredil Larry, če bi mu dali za en dan Camaro Z/28?« Odprtje ta petek ob 19. uri.

Popularna plat fada

Verjetno ni naključje, da ima slovenščina od vseh svetovnih jezikov največ sopomenk za »saudade«, eno najpogostejših tematik fada, ki opisuje razpoloženje melanholičnega hrepenenja. A ta vez seže še globlje od besed, kar je potrdila tudi prikupna zmedenost na nedavnem koncertu fado pevke Ane Moure. Portugalki se je pri besedah zataknilo že ob slovenskem »hvala«, občinstvu pa s ponavljanjem referena ene od skladb, ki je bil resnici na ljubo daljši od povprečne dolžine besedila slovenskega pop štikla. No, jezikovnim šumom navkljub je bilo razpoloženje na odru in pod njim izvrstno.

Zora Stančič & Zoran Pungerčar, Kapsula & Center in Galerija P74, Ljubljana

Projekt vizualne umetnice Zore Stančič predstavlja izhodišče za razmislek o strastnem razmerju med človekom in umetnostjo.

Naši heroji, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Umetnosti socialističnega realizma se posveča tudi najnovejša razstava v Umetnostni galeriji Maribor, kjer bodo predstavili približno 40 umetniških del, ki jih je naredilo več kot 20 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

Spielraum – Izrazi skupne želje, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Domača vizualna umetnica Jasmina Cibic je mednarodno javnost navduševala na predlanskem Beneškem bienalu, zadnje mesece pa snuje tridelno serijo razstav Spielraum, ki jo je nedavno začela v budimpeškem muzeju Ludwig in jo bo septembra končala v Beogradu.

Kdaj bodo cesarji nagi?

Marko Brecelj je po epizodi z Buldožerjem nadaljeval glasbeno, umetniško in aktivistično pot, in sicer kot samostojni izvajalec, kantavtor in družbeni kritik brez dlake na jeziku. A ljudje, ki se upajo postaviti po robu vsem družbenopolitičnim anomalijam, imajo očitno težave v vseh družbenih ureditvah, četudi delajo in delujejo v skupno dobro določene lokalne ali širše skupnosti, jo bogatijo in na lasten račun prispevajo k njeni plemenitosti ...

Tresk, Pritličje & CUK Kino Šiška, Ljubljana

Tresk, festival neodvisnega založništva in svežih glasbenih izrazov, že šesto leto poteka pod okriljem Radia Študent. Tokrat bo trajal dva dni. Na prvem večeru, ki se obeta v Pritličju, bodo predstavili kompilacijo Ctrl N: Poglavje slovenske elektronike, ki prinaša presek aktualne produkcije domače elektronike (Pier ft. Robert Jukič, C9|2, Žiga Murko, Timo Chinala, Tonros, Borka, didžej Verh, Vid Vai, Sunny Sun, Jozo Elektronik in poseben madžarski gost S. Olbricht). Drugi dan festivala bo v Kinu Šiška, kjer se bo že popoldne začelo tradicionalno sejmišče fonogramov. Vsak kupljen plošček bo mogoče unovčiti kot brezplačno vstopnico v pester glasbeni večer (12, Salonski, Marko Karlovčec, Matter in zagrebški gosti High5).

Zola Jesus, CUK Kino Šiška, Ljubljana

Tri leta po prvem obisku Ljubljane se vrača Američanka ruskega rodu Zola Jesus. Nazadnje je s svojim mogočnim glasom poskrbela za nekaj izjemnih trenutkov, in to kljub težavam z grlom. Tokrat bo drobno dekle, ki se je v tem času okrepilo, predstavilo svoj peti studijski album Taiga. Koncertni večer bo odprla letošnja nagrajenka festivala Gibanica – plesalka, performerka in vokalistka Irena Tomažin, ki se trenutno z razstavnim projektom Obrazi glasov, v okviru katerega preizprašuje, kako narediti portret določenega glasu, predstavlja tudi v ljubljanskem Mota Pointu.

Limited Edit111ons, gledališče Glej, Ljubljana

Nekoliko drugačna razstavna platforma Limited Edit111ons, v okviru katere za en dan razstavijo eno umetniško delo priznanega ali uveljavljajočega se vizualnega umetnika in ga po dostopni ceni 30 evrov ponudijo v stoenajstih izvodih, praznuje prvo obletnico. Piera Ravnikar in Irena Silić sta v tem času predstavili Zoro Stančič, Petro Varl, Meto Wraber, kolektiv Zek, Marka Požlepa, Natana Escua, Matijo Medveda in Polono Pačnik, zdaj pa je na vrsti ilustratorka Mina Fina, ki jo poznamo tudi kot članico oblikovalske skupine Ee in avdio-vizualnega kolektiva Your Gay Thoughts.

Nabrito!

Pred dobrimi tremi leti, ob zadnjem obisku britanskega dvojca Lamb, smo ugotavljali, da producenta Andyja Barlowa in pevke Lou Rhodes nikakor ne gre odpisati, tokrat pa sta poskrbela, da ju ne bomo pozabili nikoli. Na torkovem koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška smo se nedvomno ponovno zaljubili v zasedbo, katere glasbo krojita izvirnost in drugačnost.

Rokavička, stekleni atrij Mestne hiše, Ljubljana

Njena babica je priznana ilustratorka Marlenka Stupica, njena mama je bila prav tako priznana ilustratorka Marija Lucija Stupica, Hana Stupica pa je kljub mladosti, kot kaže, že tretja generacija izjemnih ilustratork iz rodbine Stupica. Že za svojo prvo slikanico Rokavička je namreč prejela najvišje stanovsko priznanje – na zadnjem Bienalu slovenske ilustracije so ji konec lanskega leta podelili veliko nagrado Hinka Smrekarja. Nagrajene originalne risbe za znano ukrajinsko ljudsko pravljico o dedku, ki je sredi hude zime izgubil rokavičko, potem pa so se vanjo naselile miška, žabica, zajček, lisica, volk, merjasec in medved, si zdaj lahko ogledamo še v živo.

Tomaž Lavrič: Evropa, Galerija EPEKA, Maribor

Mladinin sodelavec, izjemni domači stripar in karikaturist Tomaž Lavrič, je svoj strip Evropa, balkanski road-movie hitrega tempa in filmske akcije, trdega nasilja in trpkega humorja, v albumski obliki prvič objavil leta 2003 pri francoski založbi Glenat. Črno-belemu stripu je pozneje dodal barve in integralno barvno različico smo dočakali septembra lani. Zdaj pa si celoten strip v barvah lahko preberete tudi na stenah Galerije EPEKA, kjer bodo na ogled originalne Lavričeve stripovske table za Evropo. Nujna poslastica za stripoljubce.

Uroš Abram: Požrešnost, Galerija Fotografija, Ljubljana

Še en Mladinin sodelavec, kreativni fotograf in fotoreporter Uroš Abram, pa razstavo pripravlja v ljubljanski Galeriji Fotografija. Njegove prejšnje umetniške projekte so najbolj zaznamovale fotografije, narejene z usti, in tudi tokrat bo pokazal kakšno, sicer pa črpa iz svojega fotoreporterskega dela – z vsemi fotografijami, narejenimi v treh mesecih, in bilo jih je res ogromno, je namreč polepil svojo kuhinjo in to poplavo podob obravnaval v kontekstu požrešnosti. K razmišljanju o tem, kako hiperprodukcijo vizualnega doživlja sam in kam nas le-ta pelje, ga je spodbudila švedska založba The New Heroes and Pioneers, ki je lani k sodelovanju povabila sedem mladih avtorjev in vsakemu prepustila obravnavo enega od smrtnih grehov. Knjiga izide še ta mesec.

Jazz s komičnimi elementi

Antonije Pušić, bolj poznan kot Rambo Amadeus ali samooklicani »svetovni mega car« (po novem je pridevnik »mega« sicer zmanjšal v »kilo«), je zagotovo ena izmed bolj domiselnih osebnosti nekdanje jugoslovanske glasbene scene. Že v daljnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaslovel kot izvrsten glasbenik in tekstopisec ter s svojimi bridkimi, večinoma satiričnimi besedili najprej zarezal v pore tedanje jugoslovanske družbe, po njenem nenadnem razpadu pa se je znašel v divjih vodah tranzicije. Tako kot vsi mi.

Festival Literature sveta – Fabula, več lokacij, Ljubljana

Tudi letos bo festival Literature sveta – Fabula k nam pripeljal štiri tuje pisateljske goste, katerih prevodi so izšli pri založbi Beletrina, zdaj pa jim bo občinstvo lahko prisluhnilo na pogovorih v Klubu Cankarjevega doma. Ob odprtju festivala bodo domači bralci lahko spoznali življenje in delo avtorice Janice Galloway ter avtorjev Clémenta Bénecha, Stefana Hertmansa in Georgija Gospodinova. Med bero letošnjega bogatega programa izpostavimo še dogodek, ki bo 3. marca v ljubljanski Drami: tam bodo domače filozofske zvezde Mladen Dolar, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek govorile o laži, ki je tudi fokus letošnjega festivala.

Cenzurirani internet, Aksioma – Projektni prostor, Ljubljana

Nizozemski umetnik Constant Dullaart je pripravil instalacijo, ki se ukvarja z neizpolnjeno obljubo zgodnjega interneta o prostem globalnem kroženju informacij. Umetnik bo v popolnoma zatemnjenem prostoru razstavil zastave držav, ki so se na podlagi poročila Reporterjev brez meja, spodbujevalcev svobode obveščanja in tiska, znašle na seznamu »sovražnikov interneta«. Na sredino prostora, obdanega z zastavami, pa bo postavil tudi predelan usmerjevalnik in obiskovalcem omejeval dostop, s čimer bo imitiral cenzurirano spletno okolje, ki ga obiskovalci lahko obidejo le z spretnimi manevri.

Saudade, Kulturni center Tobačna 001, Ljubljana

Ena najzanimivejših domačih vizualnih umetnic Meta Grgurević je svoje izrazno sredstvo našla v kompleksnem prepletu kinetičnih mehanskih objektov in večmedijskih postavitev. Tudi tokrat, ko v razstavnem projektu Saudade raziskuje specifično emocionalno stanje, ki ga morju in glasbi zapriseženi Portugalci označujejo s saudade. Projekt je torej spletla okrog skupka čustev, povezanega z dogodki in izkustvi iz svoje preteklosti. »Ti so ji nekoč vzbujali srečo, v sedanjosti pa odzvanjajo z veseljem in sočasnim upanjem na ponovno občutenje, a z zavedanjem, da je to morda nemogoče,« so zapisali organizatorji razstave.

Šola veteranske vitalnosti

Ibadan, tretje največje nigerijsko mesto, nekje sredi šestdesetih let. V zgodnjih jutranjih urah Fela Kuti, ki se je ravno vrnil iz Londona, v hotelu Independance pije sok in pozorno posluša nastop malce mlajšega, a že povsem uveljavljenega glasbenika. Njegov trik: bolj tradicionalne lokalne sloge, kot je highlife, je mešal z zvokom cvetočega povojnega kapitalizma, z ameriškim soulom in R & B-jem. Če je Fela Kuti oče afrobeata, je Orlando Julius njegov boter ali stric.

Vidna sporočila: Nenad Cizl, Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava enega najzanimivejših mladih ilustratorjev in oblikovalcev vidnih sporočil, Mariborčana Nenada Cizla. Prvič je na enem mestu na ogled del njegovega bogatega portfolia – izbor celostnih grafičnih podob, plakatov, logotipov, del za kulturne dogodke in oglaševalske akcije. Ko si napasete oči na Cizlu, obvezno nadaljujte pot proti Cankarjevem domu, v tamkajšnjem prvem preddverju svoja dela pod imenom Heksenšus namreč razstavlja še šest avtorjev mlajše generacije ilustratorjev in oblikovalcev, Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš.