Peti element, galerija Jakopič, Ljubljana

V Galeriji Jakopič se bo z razstavo Peti element predstavil Marko Modic, eden pomembnejših umetnikov srednje generacije v Sloveniji, ki je v zadnjem obdobju več razstavljal v tujini kot doma. Gre za pregledno fotografsko razstavo, ki bo predstavila njegov obsežni opus treh desetletij in je obenem povabilo v avtorjev široki imaginativni in pogosto nadrealistični svet, kjer za videno ni logičnih razlag, izvablja pa intenzivna doživetja. Da bi se le zavedeli življenja okoli nas, za katero smo že davno postali brezbrižni in slepi.

Razstava nadobudnih

Čeprav se nad domačo koncertno ponudbo niti ne moremo pritoževati, si mnogi glasbeni entuziasti že dolgo želijo, da bi v Sloveniji končno dobili večji indie festival. Te želje so se jim deloma izpolnile prejšnji teden, ko je glasba med sredo in petkom povsem okupirala dogajanje na relaciji Kino Šiška–Metelkova–K4. Želja se jim je le deloma izpolnila zato, ker ni šlo za običajen glasbeni festival z odmevnimi bendi, temveč za festival, na katerem so priložnost dobili za zdaj (medijsko) še precej spregledani ustvarjalci.

Gibanica, več lokacij, Ljubljana

Bienale slovenske sodobne plesne umetnost Gibanica se bo začel s posvetom in filmi, posvečenimi delu priznane plesalke in koreografinje Ksenije Hribar. Na festivalskem programu je tudi diskusija o koreografskih praksah z izjemno zanimivima gostjama – teoretičarko dr. Bojano Kunst in umetnico Paulo Caspão, od aktualnih plesnih produkcij domačih plesalcev pa bo med drugim moč videti predstave Hit (Matej Kejžar), Sezona lova (Milan Tomášik), Za Juliana Mer-Khamisa (Jurij Konjar), Okus tišina vedno odmeva (Irena Tomažin), Druga svoboda (Leja Jurišić, Teja Reba), Kaj če (Maja Delak) ...

Kinosloga, Retrosex, Kinodvor, Ljubljana

Še ne veste, kaj bi počeli na valentinovo? V nekdanjem pornografskem kinu Sloga, zdaj Kinodvoru, pripravljajo noč erotičnega filma. Za zvezdniško uverturo bo ob 19.00 poskrbel starorimski spektakel Kaligula, najdražji pornografski blockbuster vseh časov. Temu ob 21.30 sledi najdražja nemška trdoerotična produkcija, radoživ in razkošen kostumski epos o dekadenci na dvoru ruske carice Katarina in njeni ljubimci. Za finale pa bo ob 23.30 poskrbela Dvojna agentka 73, kultni »breasterpiece« velike dame ameriškega grindhousa Doris Wishman. Žgečkljiv večer, ki sovpada s pustom, se bo zaključil v Kinodvorovi galeriji, v Aftersexu, ki nastaja v sodelovanju z Radiem Študent; nastopili bosta didžej gosdpodarica Cica Mica in vidžej doktorica Linx.

In če se motim?, Hiša kulture v Pivki, Pivka

Vesna Bukovec bo predstavila produkcijo risb iz zadnjih pet let. Na njih na kritično-humoren način obravnava zagate posameznikov ob številnih potrošniških, identitetnih, poklicnih in političnih izbirah, ki jih ponuja današnji čas. V izhodišču je prevpraševanje različnih življenjskih situacij, ki se nam zdijo samoumevne. »V sporočilnosti mojih del je vedno prisoten dvom v to samoumevnost, ki jo hkrati tudi ironično sprevračam. Seveda pa je dvom prisoten tudi ob sprejemanju lastnih ustvarjalnih odločitev in preprečuje pozicijo, s katere bi lahko vzvišeno moralizirala. Od tod tudi naslov razstave: In če se motim?« pravi avtorica. Na ogled do 27. februarja.

Za vedno jazz

Cvek raku so organizatorji poimenovali dobrodelni koncertni dogodek, izkupiček katerega bi bil namenjen Boštjanu Cveku, dolgoletnemu organizatorju priznanega jazzovskega festivala Jazz Cerkno, in ki naj bi mu pomagal premagati hudo bolezen. Vabilu, naj stopijo na oder, so se odzvali vidni predstavniki slovenske glasbene scene in s tem poskrbeli ne le za to, da bi dobrodelni koncert lahko uspel, temveč tudi za izraz iskrene tovariške (ja, tovariške!) in solidarne skrbi za sočloveka, ki je iz Cerknega in okolice vsako leto naredil prestolnico jazza in improviziranih godb.

Prešernov dan, kulturne ustanove po vsej Sloveniji

Osmi februar je dan, ko slavimo slovensko kulturo, in dan, ko se spominjamo najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slovenski kulturni praznik pa je v zadnjih letih postal tudi priložnost, da kulturniki izrazijo nezadovoljstvo glede ravnanja s kulturo v državi. Kako bo s tem letos, bomo videli v nedeljo, ko bodo celotno državo zaznamovali tudi številni kulturni dogodki in prireditve. Vstop v muzeje in galerije bo tisti dan brezplačen, brez vstopnine pa bodo na ogled tudi nekateri koncerti, gledališke predstave, projekcije nekaterih filmov ...

Stvari, ki smo jih imeli radi, Centralna postaja Ljubljana

Brata Darko in Marko Miladinović sta projekt JUS (Jugoslovanski standard), ki vključuje grafike na temo kultnih jugoslovanskih tehničnih proizvodov, oblikovanih in izdelanih med letoma 1950 in 1990, uspešno predstavila že v Sarajevu, zdaj pa je na vrsti Ljubljana. Grafike si bomo lahko ogledali na razstavi z naslovom Stvari, ki smo jih imeli radi in ta bo nekakšen časovni stroj ali pa vizualna in emocionalna retrospektiva bivanja v stari Jugi. Pripovedovala nam bo zgodbo o času, generaciji in življenju, ki se je odvijalo v tem okolju. Nostalgijo nad nekaterimi že zdavnaj izgubljenimi rečmi, ličnimi tehničnimi predmeti, gremo lahko zganjat v ljubljanski lokal Centralna postaja.

Zastave – Mož – Slepota, Mala drama, Ljubljana

Krstna uprizoritev priredbe Zastave – Mož – Slepota, ki jo je po igrah Vitomila Zupana Atentator in kralj, Črvi in Bele rakete lete na Amsterdam pripravil režiser Mare Bulc (dodal pa jim še pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ta je nastala v istem obdobju kot omenjene igre), v jedro postavlja tri Zupanove umetnike: pesnika iz Črvov, pisuna iz Raket in komedijanta iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.

Nova galaksija ali črna luknja?

Wanda & Nova deViator, glasbeno-plesni projekt dveh vsestranskih umetnikov, plesalke Maje Delak in glasbenika Luke Prinčiča, je pred dvema letoma presenetil domačo kritiško javnost z albumskim prvencem Pacification, na katerem sta zbrala svoje intermedijske performanse.

Ima se. Može se. Nema se. Gleda se., UAUU, Ljubljana

Na Gosposvetski 7 v Ljubljani je konec preteklega leta zaživel Univerzalni atelje uličnih umetnosti (UAUU). Gre za plac, ki ga je zasedlo sedem prijateljev, rokodelcev, umetnikov in kreativcev ter ga preuredilo v svoj atelje, hkrati pa so v njem vzpostavili tudi galerijo, ki pozornost namenja avtorjem s področja ilustracije, grafike, grafitarstva, fotografije, arhitekture, oblikovanja in programiranja. Prvo razstavo so odprli že ob otvoritvi prostorov in na njej predstavili dela množice mlajših ustvarjalcev, ki jih poznamo z ulice in drugih urbanih kontekstov, med drugim tudi naših vidih grafitarskih klanov 1107, ZEK Crew in Egotrip. In ko bodo razstavo ta petek ob 19. uri v velikem slogu zaprli, bo mogoče razstavljena dela tudi kupiti.

Čas za improvizacijo, Kinodvor, Ljubljana

Dokumentarni film Čas za improvizacijo Tine Lešničar in Janeza Stucina pod drobnogled postavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene. Jazz je njihova ljubezen. Tako zelo, da so se zanj pripravljeni odpraviti na konec sveta. Z njimi se potikamo na Dunaju, v Amsterdamu in New Yorku ter jih spremljamo na njihovi poti iskanja mesta v glasbi z obrobja. Nastopajo: Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matković, Nikola Matošić, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay Iyer, Doug Hammond, Jason Moran, Damion Reid, Joe Sanders, Nasheet Waits, Reggie Workman.

Skice iz Amerike, galerija Vžigalica, Ljubljana

Fotografa Boštjan Puclja poznamo kot ustvarjalca, ki deluje na križišču konceptualne in klasične dokumentarne fotografije. To velja tudi za njegov zadnji avtorski projekt Skice iz Amerike, ki je pred dvema letoma nastal na poti po nostalgični cesti Route 66. Cesta, ki je v preteklosti navdihovala kultne filme in literarne klasike, je s svojimi toposi postala osrednji motiv njegovega v več sklopov razdeljenega, vendar vsebinsko povezanega projekta. Na ogled do 22. marca.

Intimno, neposredno in iskreno

Po sodelovanju v uspešnem pop duetu Gušti in Polona, ki je v slovenski radijski eter izstrelil lepo število hitov, se je pevka Polona Kasal odločila za samostojno pot, ki se bistveno razlikuje od njenega prejšnjega delovanja. Njen samostojni prvenec Na cesti, ki je izšel tik pred koncem leta 2013, je bil resnično presenečenje za njene oboževalce, a tudi za glasbene kritike, ki so njeno novo zvočno podobo pospremili z navdušenjem.

Jazzovski potep

V Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani bo v torek, 27. januarja, nastopil domači saksofonist, aranžer in skladatelj Lenart Krečič. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. V jazzovskem duhu pa bodo tudi v Kinu Šiška. V sredo, 28. januarja, bodo glasbeniki, med drugim tudi Demolition Group in Dan D, s špilom podprli obolelega Boštjana Cveka, vodjo odličnega festivala Jazz Cerkno. Naslednji dan, 29. januarja, pa se bo tam zgodil dvojni koncertni večer; svetovno uveljavljena slovenska jazz glasbenika in skladatelja Zlatko Kaučič in Milko Lazar bosta najprej predstavila album Ena, nato pa navihana Kaučičeva grupacija Kombo B še novi album Hramo.

Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana

Verjetno največjega gledališkega projekta sezone, krstne uprizoritve dramatizacije Homerjeve Iliade, se je lotil režiser Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Gregor Luštek, Zvezdana Novaković, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, pa tudi, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, in ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi. Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.

Nova umetnost in narava, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

V atriju Narodnega muzeja Slovenije gostuje mednarodna razstava, ki obiskovalcem ponuja vpogled v prevladujočo vlogo, ki jo je v obdobju art nouveau imela narava. Ob koncu 19. stoletja, s pohodom fotografije in odkritjem mikroskopa, so nove iznajdbe močno vplivale na umetnost, tako je ta začela upodabljati znanstvene podobe, ki so bile nekoč očem nevidne. Valovite linije, ki sledijo naravi, najdemo v grafičnem in predmetnem oblikovanju, pa tudi v arhitekturi. Med domačimi predstavniki tega gibanja omenimo Jožeta Plečnika (na fotografiji je detajl »njegove« Vile Langer), ki ga je secesija zaznamovala predvsem v zgodnjem obdobju.

Aktivizem vs. psihedelični jazz

Po bogatem decembrskem dogajanju na domačem glasbenem prizorišču, ki je zmoglo zadovoljiti precej širok nabor poslušalcev, tako na začasnih kot stalnih odrih, se po kratkem novoletnem premoru začenja nova koncertna sezona. Sploh za domače glasbenike se zdi, da so že dobro v pogonu, zato ne preseneča, da so v naši največji kulturni instituciji, Cankarjevem domu, te dni predstavili dve novi domači plošči. Prvo je izdal kantavtorski dvojec Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, drugo najnovejša inkarnacija legendarne ljubljanske skupine Lolita.

Wanda & Nova deViator, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Čaka nas tudi predstavitev nove plošče ARP 339 domačega glasbenega dvojca Wanda & Nova deViator, v katerem delujeta vsestranska umetnika Maja Delak in Luka Prinčič. Plošča je nastala na podlagi njunega kritiško dobro sprejetega prvenca z naslovom Pacification (Kamizdat, 2013), njen zvok pa sta dogradila in nadgradila še s performansom v živo. Premieri, ki se bo zgodila v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri bo sledila ponovitev v petek, 23. januarja, ob isti uri. Obeta se torej dvojni večer postapokaliptičnega elektrofunka s prepletom plesa in intermedijskih umetnosti.

Nič več solo, Plesni teater Ljubljana

Pred več kot dvajsetimi leti je na samospeve Gustava Mahlerja Lieder Eines Fahrenden Gesellen, na glasbo, ki jo močno preveva čustvovanje, nastala plesna predstava Solo Matjaža Fariča. Šlo je za zelo osebno izkušnjo, v katero je priznani koreograf in plesalec, kot pravi, prelil vse svoje znanje, sposobnost in občutljivost. Zdaj je Farič ta projekt skupaj s skupino plesalcev spet obudil. Skoraj leto dni so ga rekonstruirali, vadili, se o njem pogovarjali, ga razstavljali, celo uničevali ter spet vzpostavljali in vadili; vse to, da bi razumeli, na čem sloni njegovo bistvo, njegov gib. Ta spoznanja so prelili v enostavna navodila. V proces pa so vtkali tudi znanje in hotenja mlajših plesalcev, ki s svojimi pogledi celoto umeščajo v sedanjost. Dobili so čisti, abstraktni ples, ki ni več solo.

Homo faber, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Po jesenski predstavitvi pod okriljem bienala oblikovanja BIO bo opus velikega mojstra oblikovanja mikrofonov Marka Turka (1920–1999) na ogled še v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Gre za obogateno in razširjeno razstavo, na kateri bo mogoče videti tudi nove pridobitve in predmete iz drugih zbirk, ki so le redko na ogled javnosti. Marko Turk je za nekatere odkritje, za poznavalce pa mojster, izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je namreč ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic, a je bil kljub temu izredno natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa.

Pop in gledališka outsiderja

Domači dvojec Silence se po izidu predzadnjega studijskega albuma Vein, a Tribute to a Ghost iz leta 2004 praktično ni več pojavljal v klasičnem koncertnem kontekstu. Ko sta leta 2012 izdala novi album Musical Accompaniment for the End of the World in ga potem konec leta 2012 tudi predstavila na prvem pravem povratniškem koncertu, ni nikogar presenetilo, da sta napolnila ljubljanski Kino Šiška.

Literodrom, klub Cankarjevega doma in Menza pri koritu, Ljubljana

V produkciji Cankarjevega doma in soorganizaciji Paraliterarnega društva I.D.I.O.T. in KUD Kentaver bo v Klubu Cankarjevega doma, deloma pa tudi v Menzi pri Koritu v večernih urah od 15. do 19. januarja potekal petdnevni mednarodni festival za mapiranje literarnih praks v razvoju, ki v fokus postavlja zahodni del Balkana. Enajst gostov iz tujine, mladi avtorji, urednice, založniki in kritičarke, bodo skušali skupaj s slovenskimi kolegi osvetliti vse vidike literarne produkcije v obliki skupnih branj in debat. Cilj bo prepoznati, kaj se piše, kaj se bere in kakšni so izzivi, s katerimi se srečuje vrhunska mlada literatura.

Domače viže

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja s svojo svežo ploščo Hope’s Beautiful Daughters, na kateri sodelujeta s škotskimi glasbeniki, glasbenicami in pripovedovalci ter sta jo že predstavila na turneji po Veliki Britaniji in Nemčiji, sedaj zavzemata še Slovenijo. Prvič bosta v družbi še dveh glasbenikov nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu v torek, 13. januarja, ob 21. uri, za njima pa bo na oder stopila še domača zasedba Lolita. V četrtek, 15. januarja, ob 20. uri pa ne zamudite koncerta Polone Kasal (na fotografiji), ki svoj solistični prvenec Na cesti s priredbami Tomaža Pengova tokrat postavlja na oder ljubljanskega Siti Teatra, in to skupaj z glasbenim producentom in multimedijskim umetnikom Luko Uršičem, ki ustvarja pod imenom Kalu.

Triptih, Cankarjev dom, Ljubljana

Plesna kompanija Kjara’s Dance Project se 9. in 10. januarja spet vrača na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma, tokrat s plesno predstavo Triptih. Ta odpira zanimiv vpogled v tri različne plesne interpretacije skupnega vprašanja identitete, za plesalce skozi ustvarjalni proces, za gledalce pa skozi ogled predstave. Poleg koreografije Kjare Starič Wurst bodo mladi domači in tuji plesalci zaplesali še na dela priznane slovenske plesalke in koreografinje Rosane Hribar ter izvrstnega izraelskega plesalca in koreografa Lotema Regeva.

Klub, ki pride in gre

»Redni« glasbeni dogodki v naših klubih običajno beležijo povprečen obisk, zato se zdijo zamisli o novih klubih vedno precej vprašljive. Sicer se še vedno pojavljajo novi klubi, toda po začetnem navdušenju nad novostjo tudi v teh slej ali prej začnejo beležiti upad obiska.

20.000 dni na Zemlji, Kinodvor, Ljubljana

Na redni program Kinodvora prihaja igrani dokumentarec, ki si ga je resnično treba ogledati v kinu. 20.000 dni na Zemlji opisuje namišljeni dan v življenju znamenitega avstralskega pevca Nicka Cava, starega znanca Ljubljane, ki ga lahko v filmu spremljamo med brskanjem po osebnem arhivu, ko se spominja svojih divjih let, v pogovoru s psihoanalitikom, ko se vrača v svoje otroštvo, in v sanjskih prizorih, ko se pogovarja z nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, denimo s kolegom Warrnom Ellisom, igralcem Rayem Winstonom, bivšim članom benda Blixo Bargeldom in pevko Kylie Minogue ...

Klavdij Sluban, vhodna avla Narodne galerije & Galerija Fotografija, Ljubljana

Galerija Fotografija sočasno organizira dve razstavi Klavdija Slubana, odličnega fotografa slovenskih korenin, ki živi v Franciji in ga je cenil sam Henri Cartier-Bresson. Sluban je pohodnik in tudi tokratni razstavi sta nastali na potovanjih. V obeh Sluban, ki se je več let redno vračal na Karibske otoke, kjer ga je še posebej očaral Haiti, slika protislovja, naveličanost, izčrpanost in krhkost življenja v teh od naravnih nesreč in družbenih pretresov prizadetih krajih. Razstavi v vhodni avli Narodne galerije je nadel ime Srečni dnevi na osamelem otoku, razstavi v Galeriji Fotografija pa Izgubljeni raj.

Flipper is a dolphine, Center in Galerija P74, Ljubljana

Umetniški tandem Veli & Amos, ki združuje slovenskega in švicarskega vizualnega umetnika mlajše generacije, je leta 2013 odmeval zaradi dokumentarnega filma Style wars 2, s katerim je obudil in aktualiziral prvi film o grafitarstvu in subkulturi hiphopa na svetu, kultni Style Wars. Dvojica pogosto ustvarja v javnem prostoru, tokrat pa se ukvarja z »resnico« o javnem prostoru, ki je sicer nikomur ne vsiljujeta, pa čeprav pogumno in brez dlake na jeziku artikulirata svoje poglede. Gre za preplet njunih mnogih dosedanjih umetniških projektov, ki se napajajo v estetiki in ikonografiji pop kulture, predvsem pa dveh, Bilboardu in Let’s Save the Whales International.

Ko se pozimi ‘14 zgodi poletje ‘69!

Slovenija je kot koncertno tržišče zanimiv pojav, sploh zadnja leta. Medtem ko po bližnji okolici koncertirajo aktualni pop, rock in tudi indie izvajalci, kot so Arctic Monkeys, The Black Keys ali Beyonce, ki dokazujejo, da smo že nekaj časa v 21. stoletju, se k nam zatekajo zlasti nekoliko ostareli zvezdniki, ki so svoje ustvarjalne vrhunce dosegli že pred več kot četrt stoletja.