Lesorez, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana

Umetnik Ištvan Išt Huzjan se je letos v okviru razstave Prečenja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavil z delom Lesorez, v okviru katerega je v parku Tivoli posekal staro in nevarno lipo, poškodovano ob žledu, potem pa večji kos posekanega drevesa razkosal na manjše dele in jih razstavil kot skulpture. Po koncu koncu razstave je omenjene kose lesa pripravil za lesorez in zdaj grafike debel na časopisnem papirju, ki prikazujejo strukturo lesa, razstavlja v Galeriji Gregor Podnar v Ljubljani. Vsaka grafika je natisnjena v desetih izvodih in shranjena v škatli, ki jo je zasnoval umetnik, vsebuje pa tudi po dva lesena kosa, uporabljena za tisk.

Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana

Krstno uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade je režiral Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Primož Pirnat, Matej Puc, Jure Henigman, Sebastian Cavazza, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi? Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.

A štekaššš?, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Vsestranska umetnika Barbara Kapelj Osredkar in Damir Avdić, glasbenik, pesnik in performer, ki je k nam prišel iz Bosne, a smo ga že zdavnaj vzeli za svojega, sta se lotila skupnega projekta A štekaššš?. Pri oblikovanju predstave, v kateri tudi nastopata, izhajata iz lastnih izkušenj; tudi Kapljeva je v zadnjih enajstih letih migrirala, in to kar trikrat. V predstavi razmišljata o tem, kje so obljubljene dežele, kjer se cedita med in mleko, kakšna je resnica o njih, kaj vse počnejo umetniki, da preživijo, in kakšna je percepcija umetnika migranta ...

Deseterica »brez elektrike«

V slovenskem medijskem prostoru lahko naštejemo le nekaj radijskih glasbenih oddaj, ki jim je kontinuirano rasla priljubljenost, pri tem pa so se ves čas trudile obdržati tudi zavidanja vredno raven kakovosti. Med njimi so tudi takšne, ki so se v več kot dveh desetletjih razvile v prave male glasbene institucije s prepoznavnim voditeljem, prav takšno zvočno sliko in izključno slovenskimi gosti, ki so se za potrebe oddaje izštekali iz svojih marshallov, voxov in manj znanih ojačevalskih pošasti, ter zaigrali in zapeli v živo.

Glengarry Glen Ross, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

Zabavne in neverjetno aktualne igre o neizprosnem svetu nepremičninskih agencij, v katerem so etična načela povsem nepomembna, se je po predlogi besedila enega najboljših sodobnih ameriških avtorjev Davida Mameta lotil režiser Vito Taufer. V predstavi natančni, inteligentni, ostri, včasih vulgarni dialogi, polni nenadnih in nepredvidenih preobratov, gledalca iz sveta realizma povlečejo v čisto mametovsko poezijo jezika. Prva ponovitev bo dan po premieri, v sredo, 17. decembra, ob 20. uri.

Strictly Analog, Poligon, Ljubljana

V družbi domačih in tujih vizualnih ustvarjalcev bomo lahko v soboto, 13. decembra, obujali spomine na stare analogne tehnologije. Borut Kumperščak in Vesna Krebs, ki vlogo gramofona na domiseln način spreobrača v vir za ustvarjanje vizualnega materiala, bosta denimo pospremila nastop avstrijskega disko-nojz producenta Gernota Tutnerja. Vizualne intervencije Leje Bradašević in Kaje Kisilak bodo zaživele ob domačem elektronskem triu Niplodok. Avstrijski vizualni umetniški studio OchoReSotto bo pospremil nastop eksperimentalnega dua Regolith. Celostni avdiovizualni nastop, v okviru katerega z uporabo laserja uničujeta forme iz leda in drugih vsakdanjih materialov, pa sta pripravila Tilen Sepič in Luka Bernetič.

Gledališče pisem, Jakopičeva galerija, Ljubljana

Na premieri in treh ponovitvah bo med 13. in 16. decembrom uprizorjen tretji del avtorske trilogije Source Image Barbare Novakovič Kolenc. Gledališče pisem temelji na dramskem besedilu Za rep ujeta želja (Le Désir attrapé par la queue), ki ga je leta 1941 v Parizu napisal Pablo Picasso. V njem nastopajo sadje, zelenjava, tišina, gledališka zavesa in tesnoba. »V uprizoritvi pa nas tudi zebe in smo lačni,« pravi Novakovičeva. Performerji: Ivan Peternelj, Petra Govc, Sanja Nešković Peršin in Mateja Rebolj. 8. januarja ob 19. uri pa se tam ob 20-letnici delovanja Gledališča Muzeum odpira tudi razstava Gubanje časa.

Prva svetovna vojna še traja ...

Kaj je bil razlog, da so si kultni Berlinčani Einstürzende Neubauten za enega od le okoli petnajstih koncertov, na katerih predstavljajo svoj najnovejši projekt Lament, izbrali tudi Ljubljano, ni znano. Očitno pa se najbolj vidna člana zasedbe, Blixa Bargeld in Alexander Hacke, v Kinu Šiška počutita zelo dobro, saj sta tam vsak po dvakrat nastopila že s svojimi stranskimi projekti.

11. Animateka, več lokacij, Ljubljana

Mednarodni festival animiranega filma Animateka bo že enajstič poskrbel za obilico dogajanja v prestolnici. Obetajo se filmske projekcije, pogovori z avtorji, razstave, delavnice, predavanja, okrogle mize. Predvsem pa številni kratki in celovečerni animirani filmi za otroke in odrasle. Od sedmih celovečercev bodo kar trije namenjeni odraslim, tudi latvijski Kamenje v mojem žepu (na fotografiji) avtorice Signe Baumane, ki bo predvajan 8. decembra ob 19. uri v Kinoteki. Film, ki so ga nekateri kritiki označili za »komedijo o depresiji«, je večinoma avtobiografski, tudi glas, ki pripoveduje zgodbo, je avtoričin. Med posebnostmi letošnjega festivala izpostavimo še, da imajo prav vsi filmi slovenske podnapise.

Pixxelpoint, več lokacij, Nova Gorica in Gorica

Letošnji 15. mednarodni festival medijskih umetnosti, ki si je med svojim delovanjem izboril naslov enega najpomembnejših festivalov medijske umetnosti v slovenskem prostoru in obenem ugled tudi v mednarodnem okolju, nastaja v domeni kuratorja festivala, multimedijskega umetnika Igorja Štromajerja. Ta si je za temo izbral neumetnost. V okviru festivala bo tako mogoče videti njegov izbor neumetniških del domačih ter tujih uveljavljenih medijskih umetnikov in študentov umetnosti, ki se bodo s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performansi predstavili na več lokacijah v Novi Gorici in Gorici.

16 mm: Upor ni človek, Anton Podbevšek teater, Novo mesto

Raziskovanje upora, njegove intime in tega, zakaj leto dni po uporu na slovenskih ulicah ni več upornikov, je predmet predstave 16 mm: Upor ni človek v režiji Beton Ltd. ter Roka Bička, Klemena Dvornika in Žige Virca, štirih mlajših, a že uveljavljenih filmskih režiserjev, ki predstavo spremljajo s kratkimi filmi, naslanjajočimi se na esej Alberta Camusa Uporni človek. V montažni predstavi, omnibusu, ki upor predstavlja kot najintimnejši del vsakega posameznika, nastopajo Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar.

Nostalgija s pionirjem hiphopa

Glede na priljubljenost didžejev v domačem klubskem dogajanju bi pričakovali, da bo nastop legendarnega hiphop inovatorja Grandmaster Flasha, ki je pred štirimi desetletji s svojimi gramofonarskimi tehnikami postavil temelje didžejanja, dvignil več prahu. Res je sicer, da o njem zadnja leta nismo slišali veliko, toda vendarle gre za ustvarjalca, ki je (so)krojil zadnje velike glasbene revolucije in za nameček s svojo zasedbo The Furious Five močno, celo ključno prispeval k popularizaciji hiphopa oziroma rapa.

Na rodni grudi

Tudi letos oddaja Izštekani, prek katere Jure Longyka v radijski eter že več kot dve desetletji prenaša žive koncerte domačih glasbenikov, pripravlja koncert za široko javnost v ljubljanskem Kinu Šiška, prenosu dogajanja pa bo mogoče prisluhniti tudi na Valu 202. V akustični različici se bo v torek, 2. decembra, predstavilo deset izvajalcev, letošnjih gostov oddaje: Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, Marko Hatlak z gosti, Hamo & Tribute 2 Love, Flirrt, Werefox, Čao Portorož, Leon Matek ter Murat in Jose. V četrtek, 4. decembra, pa odletimo še v Gala halo na predstavitev Jate, prve studijske plošče domače zasedbe Nina Bulatovix, v kateri so Marko Širec (bas), Gregor Kosi (glas) in Jure Lavrin (boben, glas).

at.Šiška, Kino Šiška, Ljubljana

Plesni festival, ki povezuje domače in avstrijske umetnike, se v četrtek, 4. decembra, začenja z performansom The Ethics of Art svetovno priznanega plesnega dramaturga Guya Coolsa, ki bo s slovensko koreografinjo Malo Kline vodil tudi tridnevno delavnico z istim naslovom. 5. decembra nas čaka premiera plesne predstave I Fear Slovenia ene naših najvidnejših mladih sodobnih plesalk Leje Jurišič. 6. decembra sledi plesna predstava WAR Amande Piña and Daniela Zimmermanna, oster komentar o aktualnih političnih dogodkih, ki po potekal skozi tradicionalne polinezijske plese. Za konec festivala pa si bomo 8. decembra lahko ogledali še koreografski »film v živo« Deep Dish Crisa Haringa v izvedbi Liquid Loft.

Festival LGTB filma, več krajev po Sloveniji

Festival gejevskega in lezbičnega filma se je ob tridesetletnici preimenoval, zdaj sliši na ime Festival LGBT filma. Tridesetič bo potekal v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Kopru. Začenjajo 29. novembra v Slovenski kinoteki, in sicer s kratkim slovenskim filmom Božja napaka, sledil bo venezuelski film Modro in ne toliko rožnato. V glede na pretekla leta nekoliko okrnjenem programu si bo poleg igranih filmov mogoče ogledati tudi dokumentarne filme, denimo švicarski dokumentarni film Krog o gejevski skupini v 50. letih, ki je bila ena prvih v Evropi.

Najstniške sanje

Se še spomnite vseh napovedanih velikih koncertov, ki naj bi se pri nas zgodili na prostem? Njihovi protagonisti so bili zvezdniki svetovnega formata, za katere bi marsikdo zatrdil, da bodo zlahka prepričali večtisočglavo množico oboževalcev. A marsikatera legenda rock ali pop glasbe (ali vsaj njihovi promotorji) je bila nazadnje presenečena, da je skrbno načrtovan nastop v glavnem mestu Slovenije odpadel »zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic« oziroma majhnega zanimanja občinstva.

Kriza in njen konec, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana

Je krize konec, smo na začetku konca ali na koncu začetka, kaj rešujejo tisti, ki rešujejo krizo, in kaj govorijo tisti, ki govorijo o krizi, je kriza finančna, ekonomska, socialna, politična, moralna, duhovna in »splošna«? O vsem tem bodo v ponedeljek od 15. ure v ljubljanskem Atriju ZRC SAZU govorili Peter Klepec, Luka Omladič, Vasilka Sancin, Maša Kovič Dine, Boštjan Nedoh, Gorazd Kovačič in Tadej Troha.

Od tranzitorne umetnosti do berlinskih legend

Letošnji festival tranzitornih umetnosti Sonica se bo znova osredotočal na raznolike umetniške prakse in se ob tem poigraval s percepcijo. Na različnih ljubljanskih lokacijah, v MoTA Pointu na Gosposvetski cesti 12, Bunkerju v Argentinskem parku in Kinu Šiška, pripravljajo razstave, predavanja in avdio-vizualne nastope. Začenjajo v torek, 25. novembra, s celodnevnim dogodkom Zvokotok, ki vnaša sodobne vsebine v klasično glasbo, festivalsko dogajanje pa končujejo v petek, 28. novembra, in sicer z Innodo, odmevnim novim projektom Stefana Nemetha, in glasnimi performativnimi 8 mm projektorji Martina Messierja. Uvodni in sklepni dogodek Sonice lahko sicer ujamete v Kinu Šiška. Prav tja pa v četrtek, 27. novembra prihajajo tudi težko pričakovani berlinski industrialci Einstürzende Neubauten (na fotografiji). Legende, ki imajo pri nas številne oboževalce še iz osemdesetih let, bodo tokrat predstavile novo ploščo Lament, posvečeno stoletnici prve svetovne vojne.

Spektralni modulator, Ksevt, Vitanje

Edvard Zajec, prvi slovenski umetnik, ki se je posvetil umetnosti računalnika, se je v preteklem letu začel vračati k nekdanjim idejam, ki jih je mogoče uresničiti z današnjimi tehnologijami. Skupaj z ekipo, v kateri so postgravitacijska umetnika Miha Turšič in Dragan Živadinov, programer Slavko Glamočanin ter umetnik Marko Peljhan, je razvil umetnino, ki pomeni sintezo njegovega dosedanjega dela. Narejena je prav posebej za Ksevt in bo postala del tamkajšnje stalne zbirke. Osrednja točka odprtja bo glasbena intervencija, ki jo bo izvedel pianist Bojan Gorišek.

Novi upi domačega undergrounda

Klubski maraton Radia Študent je projekt, ki že štirinajst let bdi nad vzhajajočimi domačimi glasbeniki in najbolj izstopajoče med njimi vsako leto odpelje na vsedržavno klubsko turnejo, jih s tem predstavi javnosti, njihovo muziko pa izda tudi na plošči.

Od tanga prek sodobnega popa do rapa!

14. novembra bomo lahko slišali, kako zveni tangovsko obarvana Vesna Zornik v družbi Metoda Banka in Tea Collorija, nastopili bodo v Kranju v stolpu Škrlovec. 15. novembra se bo ista postava predstavila tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. 18. novembra pa se nam neizpolnjena želja lahko izpolni na Dunaju, saj bo ta večer tam nastopila izvrstna tekstopiska, kitaristka in glasbenica St. Vincent, ki s svojo aktualno, istoimensko ploščo žanje same pohvale. Bodimo pozorni tudi na 20. november, ko v ljubljanski K4 prihaja absolutna legenda, Grandmaster Flash, eden izmed utemeljiteljev hiphop in rap glasbe.

Ernesto Cardenal, Cankarjev dom, Ljubljana

Nikaragovski pesnik Ernesto Cardenal, ki bo januarja prihodnje leto dopolnil 90. let, je eden največjih še živečih pesnikov, ki ustvarjajo v španskem jeziku. Hkrati je eden najbolj znanih liberalnih teologov na svetu. Še posebej znan je postal v času sandinistične revolucije, ko je po zmagi vstopil v vlado in prevzel mesto ministra za kulturo, vendar je do nekdanjih revolucionarjevih danes zelo kritičen, češ da so se vdali kapitalu. Pesniku, ki je objavil vrsto pesniških zbirk in knjig spominov ter je bil leta 2005 nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo, lahko prisluhnete v sredo, 19. novembra, ko bo bral svoje pesmi. Z latinskoameriško glasbo ga bo spremljal portugalski Grupo Sal Duo.

Alenka Pirman: Zbrana dela, MGLC, Ljubljana

Že mesec dni na ograji gradbišča okrog stopnišča pred pristopom v Grad Tivoli (MGLC) visijo humorne stripovske risbe Tiborja Bolhe. Gre za ilustracijo pogovorov iz dvigala, ki jih je Alenka Pirman zapisovala med letoma 1999 in 2003 in jih združila v projektu, naslovljenem V liftu. Vse skupaj pa je uvod v prvo večjo samostojno in hkrati pregledno razstavo umetničinih projektov, ki so zaznamovali lokalni kulturni prostor v zadnjih petindvajsetih letih. Zbrana dela ponujajo nova branja in interpretacije, ki jih ohranjajo aktualna tudi v današnjem času. Ironično, sarkastično in polno dvomov.

Stara šola sukanja

Nekoč v Philadelphii, pisalo se je leto 1989, je bilo takole: Jazzy Jeff je bil didžej, Will Smith pa njegov raper. Do takrat sta izdala že tri albume in prejela »prvega hiphoperskega« grammyja, večji zvezdnik od obeh pa je bil Jeff. To so bili časi, ko se didžeji še niso popolnoma skrili v senco emsijev. Potem je prišla serija Princ z Bel Aira in spremenila vse, Jeffa pa še danes pri nastopih napovedujejo kot tistega, ki leti čez prag v priljubljeni humoristični nanizanki. Kar mu gre na živce. In Jazzy Jeff je tudi tisti, s katerim se Dragan Bulič hoče fotografirati, čeprav je samo ploščosuk in ne tisti pravi glasbenik.

Od domačih do tujih zvezd, tudi vzhajajočih!

V petek, 7. novembra, bodo v ljubljanskem klubu Menza pri koritu nastopili uveljavljajoči se, a že izstopajoči domači glasbeni izvajalci, ki se bodo po nekajtedenski turneji v okviru Klubskega maratona Radia Študent zbrali na finalni prireditvi. Začetek je napovedan ob 21. uri, z vami pa bodo Koala Voice, 12, Akami, HillbillyWithAChainsaw, Skeletonium in Your Gay Thoughts. Še prej na isti dan, že ob 19. uri, lahko v Slovenskem mladinskem gledališču prisluhnete pesniško-glasbenemu večeru Lovec na ljudi Svetlane Makarovič (na sporedu bo še v soboto, 8. novembra, ob 20. uri). V klub Cankarjevega doma pa v torek, 11. novembra, ob 20. uri prihaja francoski trobentač in skladatelj Antoine Berjeaut s posebnim gostom, Mikom Laddom. Pričakujte mešanico sodobnega jazza, beata in elektronike.

Na ramenih velikanov, UGM Studio, Maribor

Prva skupna predstavitev slovenske umetnice Nine Slejko Blom in švedskega umetnika Connyja Bloma, ki je že večkrat razstavljal pri nas, si za izhodišče jemlje igrivo obremenjenost z velikani svetovne umetnosti. S svojimi posegi in interpretacijami umetniški par problematizirata status, ki ga uživa izvirno delo. Zanima ju denimo: »Kaj ostane od romana Georgea Orwella 1984, če iz njega odstraniš vse negativno, če so pavze v klasičnih glasbenih delih avtorizirane in kaj je z avtorstvom besedil pesmi Beatlov, če jih s pomočjo Googlovih prevajalnikov prevedemo do povsem absurdnih pomenov?«

Boj za, Kinodvor, Ljubljana

Pred dobrimi tremi leti je protestnike, združene v kritiki predstavniške demokracije in globalnega finančnega kapitalizma, že prvi dan zasedbe s kamero ujel novinar in režiser Siniša Gačić. Dogajanje pred ljubljansko Borzo, pa tudi vse druge akcije, ki so jih protestniki izvajali po mestu, je spremljal do zadnjega dne, skoraj pol leta. Vse skupaj je nato zlil v dokumentarec Boj za, ki po vesni za najboljši celovečerni film na portoroškem Festivalu slovenskega filma in projekcijah v Mariboru prihaja na redni program ljubljanskega Kinodvora.

Praznik glasbene radikalnosti

Koncertni cikel Defonija, ki poteka že ves čas od leta 1999, je s pomočjo Mihe Zadnikarja, svoje glavne gonilne sile, ter različnih pomočnikov in simpatizerjev že zdavnaj prerasel majhen, a udoben prostor kluba Gromka na ljubljanski Metelkovi. Če smo natančnejši, Gromka je rasla skupaj z Defonijo in vsemi odličnimi glasbeniki, ki so jo v preteklih letih obiskali in nam v živo predstavili obilico nepozabnih nastopov.

Od ekperimentalnega art popa do avant-rocka

Glasbena jesen ne popušča z intenziteto, sploh ne v prestolnici. V ljubljanski Kino Šiška 4. novembra znova prihaja losangeleška eksperimentalna art pop zasedba Xiu Xiu, ki na turneji predstavlja svoj najnovejši album Angel Guts: Red Classroom. Njen predvozač bo Bekko (Sašo Benko), eden vidnejših akterjev slovenske alternativne glasbene scene, ki ga poznamo tudi kot člana skupine Werefox. Tokrat se bo s svojo kitaro predstavil v solo različici. V klubu Channel Zero na ljubljanski Metelkovi pa nas 6. novembra čaka Barbez, posebneži newyorške glasbene scene, ki tkejo tesnoben mozaik avant-rocka, kabareta, folka in sodobne klasične glasbe.

Telo tekstil spomin, Galerija DLUL, Ljubljana

Razstava tekstilnih umetnic, ki ustvarjajo pod skupnim imenom Oloop, se osredotoča na zgodbe žensk, izražene prek ročnega ustvarjanja s tekstilom. V okviru projekta, ki se je razvijal v Ljubljani in turškem Izmirju, kjer so ga pomladi tudi predstavile na trienalu sosodbne umetnosti, so raziskovale notranje življenje žensk in njihov odnos do lastnega telesa. Dela bodo v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) na Bregu 22 v Ljubljani na ogled do 15. novembra, razstava pa prinaša tudi nekaj krajših ustvarjalnih dogodkov in predavanj. Zaljubljenci v ročna dela, ne spreglejte!