Panama

Jovan (Slaven Došlo), beograjski hohštaplerski študent arhitekture, tipični digitalni seksist in narcis, ki s prijateljem tekmuje v jebačini, se zatreska v sladko in usodno Majo (Jovana Stojiljković), navidez pepelkasto monogamnico, ki pa na njegovo veliko presenečenje pristane na “odprt” odnos. Še več: družabno omrežje postane njen porno šov. Jovana stisne ljubosumje.

VDV: Veliki dobrodušni velikan

Veliki dobrodušni velikan je posnet po klasiki Roalda Dahla, izgleda pa kot fantazijski koktajl Spielbergovih največjih hitov. Začne se kot Hook – v londonski sirotišnici, iz katere Velikan (Mark Rylance) ugrabi osirotelo Zofko (Ruby Barnhill) ter jo odpelje v “neverlandsko” Deželo velikanov. Velikan izgleda kot napihnjeni, mutirani E.T. – dobrodušen, prijazen, zaščitniški, miroljuben, osamljen, ekspresiven.

Legenda o Tarzanu

Legenda o Tarzanu prejšnje tarzaniade, s Hudsonovim Greystokom in Burroughsovimi originali vred, le povoha, potem pa tako rekoč leninistično pograbi Srce teme, Conradovo novelizacijo kolonialnega, plenilskega, genocidnega pustošenja Konga, ki ga je belgijski kralj Leopold ob koncu 19. stoletja prelevil v svojo kolonijo. Da bi Kongo, poln naravnih bogastvev, diamantov in podobnih dragocenosti, lažje in učinkoviteje plenil in izkoriščal, se je zadolžil – in da bi lahko dolgove odplačeval, je moral v plenjenju in izkoriščanju Konga pretiravati. Zato vidimo brutalno zasužnjevanje, trgovino z ljudmi in razčlovečenje domačinov.

Ob tebi

Sama Claflina poznate iz Iger lakote, Emilio Clarke pa iz Iger prestolov. Pa se igrajmo, so si rekli – in tako Sam Claflin sreča Emilio Clarke, kar je tako, kot da bi Igre lakote srečale Igro prestolov, le v obrat-

Očiščenje: Volitve

Filmi imajo za Hillary Clinton dobro in slabo novico. Dobra novica je, da bo postala predsednica. Slaba novica pa je, da ji ne bo lahko. V drugem Dnevu neodvisnosti Ameriko napade intergalaktična zalega – in Hillary, ki jo igra Sela Ward, lahko da duška svojemu militarizmu.

Janis Joplin: Otožno dekle

Košček srca.

Pernata banda

Da živimo v vojnih časih, sporoča tudi tale hiperaktivna mehiška animacija: vsakdo je lahko junak! Papagaj, ki skuša družinski cirkus rešiti pred pticami roparicami, skuša najprej mobilizirati svojega idola, holivudskega superjunaka El Americana, a ugotovi, da lahko v neokapitalizmu preživiš le, če se sam preleviš v superjunaka, kar je namig staršem: svoje otroke spremenite v otroke-vojake!

Iskanje pozabljive Dory

Iskanje pozabljive Dory je Pixarjeva animacija o rejništvu in posvajanju, le da ni problem v starših (ne, nihče nikogar ne ubije, in ne, pravih razlogov za rejništvo ne prikriva kak akt o varovanju osebnih podatkov), temveč v otroku, mali ribi Dory, ki jo muči kratkoročna izguba spomina.

Chevalier

Na razkošni jahti, ki pluje po Egejskem morju, počitnikuje šest moških (Yorgos Kendros itd.), ki svoj utopični quality time – beg pred ženskami – naglo prelevijo v več kot le tekmo, saj sklenejo, da bodo v vsem agresivno tekmovali, čisto v vsaki stvari (od stopnje plešavosti in tehnike spanja do pitja kave, potence in priprave solat), in da bodo rezultate tudi sproti beležili, razvrščali in vrednotili (ja, vse je mogoče poslati na trg), kar naj bi pokazalo, kdo je “najboljši v vsem”.

Dan neodvisnosti: Nova grožnja

Ko sem prejšnji teden ošinil lestvico trenutno najbolj gledanih filmov v Ameriki, so bili od prvega do desetega mesta razvrščeni Priklicano zlo 2, Warcraft, Mojstri iluzij 2, Ninja želve: Iz senc, Možje X: Apokalipsa, Ob tebi, Angry Birds, Alice izza ogledala, Stotnik Amerika: Državljanska vojna in Knjiga o džungli. Ergo: sama nadaljevanja in rimejki ter ekranizacije spletnih igric in bestsellerjev. Le filmi, ki imajo že vgrajeno publiko. Le recikliranje. Le franšize. Nič originalnega. Dan neodvisnosti: Nova grož-

Ninja želve: Iz senc

V najnovejših Ninja želvah, še enem nadaljevanju v stampedu holivudskih nadaljevanj, ki izgleda kot uvod v nadaljevanje Dneva neodvisnosti (ali kot vnaprejšnja parodija nadaljevanja Dneva neodvisnosti, ki šele pride), ni ničesar, česar ne bi zadnja leta že videli v superjunaških spektaklih, le da so ninja želve – Michelangelo itd. – malce zabavnejše od superjunakov (ne mučijo jih tako hude otroške travme kot Batmana in Supermana), a res le malce, niso pa zabavnejše in lunatičnejše od Deadpoola, ki bi bil lahko njihov partner v reševanju Amerike, kar bi ga morda tudi zresnilo – tako kot pošast, predatorski alien, ki se stegne na Manhattan, zresni želve (te nerodne, infantilne parafraze “ljudi iz tunelov”).

Obveščevalna

Nizkorasli Calvin (Kevin Hart), ki je veliko obetal (najpopularnejši fant na gimnaziji, napovedovali so mu sijajno prihodnost ipd.), toliko in toliko let kasneje obtiči kot nepomembni računovodja na dnu korporativne prehranjevalne verige, napol kafkovski ujetnik brezizhodne pisarne, toda ko ga nepričakovano kontaktira Bob Stone (Dwayne Johnson), njegov nekdanji sošolec in nekdanji kup špeha, zdaj agent Cie, ki je povsem prerojen in izklesan kot skala (The Rock pač) ter obenem most-wanted kot Jason Bourne, dobi priložnost, da ustavi diabolično kliko znotraj Cie in postane junak – bolj v slogu Walterja Mittyja kot Ethana Hunta.

Mojstri iluzij 2

Mojstri iluzij 2 so potegnjeni iz rokava, kar pomeni, da so tipični film naše dobe. Prvič, gre za nadaljevanje hita. In da bi bilo vse v rimi, ga je posnel kar Jon M. Chu, specialist za nadaljevanja, bodisi mjuziklov ali superjunaških filmov.

Priklicano zlo 2

Priklicano zlo 2, nadaljevanje velikega 300-milijonskega hita, traja več kot dve uri, kar pa naj vas nikar ne prestraši – Priklicano zlo 2 je itak grozljivka, retro šoker, talilni lonec paranormalnosti.

Odprto morje

“Morje ni cesta. Danes smo živi. Tveganje je, če ne tvegaš, kajti življenje samo je tveganje,” pravi nigerijski begunec, eden izmed tridesetih, ki preživijo plovbo čez Sredozemlje in se prebijejo do Lampeduse. Šestdesetim s te barke ni uspelo. “Tedne in tedne smo preživeli v saharski puščavi. Lačni in žejni. Nekateri smo pili urin. Pili smo urin, da bi preživeli.

Fak ju, šola

Fak ju, šola, nadaljevanje nemškega megahita J... se, profesor, “rimejka” holivudskih Nevarnih src, nas iz šole, v kateri se – v vlogi učitelja – neizmerno dolgočasi Zeki (Elyas M’Barek), eks ropar in zapornik, odpelje na Tajsko, kjer se dve nemški izletniški šoli – Goethe-Gesamtschule vs. Schiller-Gymnasium – udarita za subvencijo ministrstva za šolstvo.

Denarne igre

George Clooney je atraktivnega, šarmantnega, gizdalinskega profija, ki misli le nase, igral že v kopici filmov, tako da je v Denarnih igrah na avtopilotu, toda na avtopilotu je tudi sam film, ki pa ni brez intrigantne premise.

Moj kralj 

Zaljubljanje spominja na osamosvajanje Slovenije: partnerja se zlijeta v eno, vsi konflikti, razlike in protislovnosti izginejo, drug na drugem ju nič ne moti, potopita se v univerzalnost, ki naj bi ju za vedno – ali pa vsaj do smrti – držala skupaj, toda ko postaneta par in se “odcepita” od ostalega sveta, spregovorijo partikularnosti, ki ju napnejo, stisnejo, histerizirajo in ločijo.

Ameriški stahanovci

Linklaterjeva Ta nora 80a se začnejo tam nekje, kot se Linklaterjeva Fantovska leta končajo, le da gre za druge fante. Ti fantje še najbolj spominjajo na fante iz Linklaterjevih Zadetih in zmedenih, toda to niso več postvietnamska, postwatergatska sedemdeseta leta, temveč 80a, čas ponovnega vstajenja Amerike ter popolne dereguliranosti, neoliberalnega hedonizma, ekscesa, individualizma, egoizma in greed-is-good kapitalizma, ki je prišel z Reaganovo “revolucijo” in Trumpovo “umetnostjo posla”.

Top Maček: Na začetku

Top Maček, farsa o tropu roparskih mačkov s sončnimi očali in očmi na diamantih gospoda Carja (1 %), sicer histerično upehani mehiški prequel holivudskega dolgčasa, se začne s parodijo Tarantinovih Mestnih psov, ki so bili imitirani in parodirani že do onemoglosti, kar govori o tem, kako patetično se tale animacija trudi, da bi se odrasli, pač starši otrok, počutili “dobro” in da ne bi zbežali iz kina.

Alica izza ogledala

Alica (Mia Wasikowska) je v Alici v čudežni deželi dahnila: “Nima se smisla vračati v preteklost – tedaj sem bila drugačna.” Kaj je pa vedela, da bo film pridelal več kot milijardo dolarjev in pognal neizbežno nadaljevanje, ki bo potrebovalo priročno pretvezo.

Mož, ki je poznal neskončnost

Mož, ki je poznal neskončnost je še ena filmska biografija, še ena biografija velike osebnosti, še ena biografija genija, toda ko jo gledate, si rečete to, kar ste si lahko rekli tudi ob ostalih filmskih biografijah: kako negenialno izgledajo filmi o genijih! Vljudne so, dobronamerne in varne, zglancane, a lenobne in nekompleksne, brez roba in brez kake posebne imaginacije, ničesar si ne upajo, ničesar ne tvegajo, nobenega filmskega klišeja ne zamudijo, nobenega tabuja ne podrejo ali pa vsaj izzovejo.

Eisenstein v Mehiki

Sergej Eisenstein, ki ga igra Elmer Bäck, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja posnel serijo filmov (Stavka, Oklepnica Potemkin, Oktober, Staro in novo), ki so pokazali, kaj zmore film. Potem pa je – po kratkem postanku v Hollywoodu, kjer je navdušil tako Chaplina kot Disneyja – odšel v Mehiko, kjer je – z denarjem ameriškega pisatelja Uptona Sinclairja – dve leti snemal epos o mehiški revoluciji (Naj živi Mehika!), ki ga ni nikoli dokončal.

Ptice selivke

Obstajajo filmi, ki so ganljivi, ne da bi se trudili. Obstajajo filmi, ki se trudijo, da bi bili ganljivi. In obstajajo filmi, ki so ganjeni nad svojo ganljivostjo.

Z dvignjeno glavo

Francoski film Z dvignjeno glavo hoče pojesti torto, ki je ni spekel. To je namreč navidez naturalistična moralka o Malonyju (Rod Paradot), divjem, eruptivnem, vnetljivem, vzkipljivem, neobvladjivem najstniku, »pošasti«, kot ga imenuje njegova malomarna, narkomanska mati, ki ga je za vsak primer raje prepustila državi in njenim socialnim službam, jeznem, gnevnem, neodrešljivo besnem delinkventu, ki ga ni mogoče zajeziti, tako da se giblje od eksplozije do eksplozije, od vstaje do vstaje, od revolucije od revolucije – Trocki bi mu rekel permanentna revolucija.

Warcraft: Začetek

»Ali se nameravate vrniti domov,« vpraša predstavnik človeške rase. »Naš svet je uničen – nimamo kam,« odvrne predstavnik orkov, nečloveške rase. »Nismo odgovorni za to, da je vaš svet uničen,« pravi predstavnik človeške rase, ki še doda: »Zakaj ste sploh tu?« Ork odvrne: »Da bi rešili svoje ljudstvo.« Točno, Warcraft: Začetek, posnet po sloviti videoigrici, je 160-milijonski fantazijski spektakel o begunski krizi.

Angry Birds film

Na samotnem otočku živijo veseli, živahni, pisani ptiči, ki ne letijo, toda med njimi je jezen in tako rekoč patološko nestrpen le eden – ko pa na otoček nepričakovano “prebegnejo” zeleni pujsi, postanejo jezni in nestrpni vsi. Igrica Angry Birds je mutirala že v vse: v TV-animacije, igrače, atrakcijo v tematskih parkih in kuharsko knjigo. Zdaj je mutirala še v alegorijo begunske krize, okej, v potencialni app “patriotske” ksenofobične večine, prepričane, da hočejo begunci – ti prasci! ti tatovi otrok! ti kanibali! – živeti na njen račun.

Možje X: Apokalipsa

Če naj sodimo po superjunakih, potem je predvolilna Amerika na robu državljanske vojne: Batman proti Supermanu, Iron Man proti Stotniku Ameriki, Xavier proti Magnetu. To so resne, totalne vojne: brat proti bratu.

Dheepan

V Deepanu, lanskem dobitniku Zlate palme, šrilanška družina – Dheepan (Antonythasan Jesuthasan) z ženo (Kalieaswari Srinivasan) in devetletno hčerko (Claudine Vinasithamby) – pred večno, brutalno, eksplozivno šrilanško državljansko vojno zbeži v Francijo, kjer njen novi dom postane tipični – razsuti, hladni, surovi, rezki, puščobni, tvegani, distopični – pariški banlieue. Toda bolje banlieue kot vojna.

Pravi fantje

Ko so oblast v družbi prevzele korporacije, so privatni detektivi izviseli – privatni detektiv lahko proti korporaciji doseže toliko kot lokostrelec proti atomski bombi. Še manj.