Stotnik Amerika: Državljanska vojna

Naj vas naslov nikar ne zavede: to ni superjunaški spektakel, ki ga pilotira Stotnik Amerika (Chris Evans). Zdi se sicer (in to sugerira tudi naslov), da bo to njegov film, toda kmalu na odprto sceno bušnejo tudi ostali Marvelovi superjunaki – Iron Man (Robert Downey), Črna vdova Black (Scarlett Johansson), Vojna stroj (Don Cheadle), Vizija (Paul Bettany), Hawkeye (Jeremy Renner), Ant-Man (Paul Rudd), Škrlatna čarovnica (Elizabeth Olsen), Črni panter (Chadwick Boseman) in Spider-Man (Tom Holland), ki ga prispeva DC.

Sosedi 2

V komediji Nune pojejo so bile nune tako živahne in poskočne, kot da bi bile pod vplivom alkohola in substanc, kar jih je približalo Bogu, a jih oddaljilo od seksa.

Izdajalec po naši meri

Izdajalec po naši meri, posnet po romanu Johna le Carréja, prihaja v pravem času. Če kaj, potem so Panamski dokumenti razkrili prav povezavo med mafijo, ruskim političnim vrhom (Putin), britanskimi političnimi stebri (Cameron) in finančnimi institucijami – vsi se pasejo, družijo in prepletajo v davčnih oazah. Izdajalec po naši meri to prelevi v Moža, ki je preveč vedel.

Maščevanje

Le mimogrede: Slovenijo je – brez kakšne najave, brez publicitete in brez postanka v Ljubljani – prešprintal tale eksplozivni enopremisni španski triler, v katerem direktor neke banke (Luis Tosar) obsedi na bombi, ki mu jo podtaknejo v avto, tako da potem doživlja svojo verzijo Hitrosti (in Zakopanega), ko mora slediti navodilom skrivnostnega, izsiljevalskega, vsevidnega in vsevednega maščevalca, ki mu dela to, kar banke delajo ljudem.

Materinski dan

Če mislite, da ni zdravila proti rasizmu in homofobiji, se motite. Homofobičnega rasista – recimo teksaški zakonski par, ki se ne more sprijazniti z “deviantnostjo” svojih hčera (ena je poročena z bližnjevzhodnim fantom, druga je lezbijka) – samo spustite v Materinski dan, pa se stopi kot sladkor v vroči vodi. Problema ni več.

Puščavska kraljica

Gertrude Bell (1868-1926), popotnica, pustolovka, arheologinja, diplomatka, vohunka, je bila kombinacija Lawrenca Arabskega, Indiane Jonesa in Jamesa Bonda.

Umetnost potegavščine

Ko je oni slovenski geek pred leti sporočil, da je v Braziliji postal svetovni prvak v računalništvu, so slovenski mediji to navdušeno kupili – niti preverili niso, če je svetovno prvenstvo sploh bilo. Ko se je izkazalo, da si je mali vse izmislil, so ga mediji razglasili za goljufa.

Nadzor z neba

Če ste videli film Good Kill, potem veste, da dronsko, daljinsko, brezosebno ubijanje ni le pritisk na gumb. Kaj če ubiješ nekoga, ki ne bi nikogar ubil? In kaj če lahko tega, ki načrtuje teroristični napad, ubiješ le tako, da pri tem ubiješ tudi nedolžne?

Houston, imamo problem!

Žiga Virc je svoj “kickstarterski” youtubski hit prelevil v film o vzponu in padcu Jugoslavije. Zakaj je Jugoslavija uspela? Ker se je zadolžila. In zakaj je propadla? Ker se je zadolžila. Toda Virc ne pravi, da je bila Jugoslavija Grčija pred Grčijo, da so potemtakem njen propad zrežirali neoliberalni centri “svobodnega” trga (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ipd.), temveč poišče filmsko resnico o njenem propadu.

Ragljač in Žvenko

Vesoljske ladje, oddaljena galaksija, planeti, vojne zvezd, igrivi robotki, robokopi, hardware, akcijski ringelšpili, stripovske situacije, manični pregoni, lightsabers, čudna bitja, yodasti guruji – če Ragljača in Žvenka na hitro ošinete, se vam lahko zazdi, da gledate animirani okrušek Lucasove sage. V resnici gre kakopak za ekranizacijo slovite konzolne igrice, v kateri mehanik in robotek rešujeta galaksijo, ki jo skuša razstreliti intergalaktični diabolik. Ja, tudi strašno orožje ima. In ja, Ragljač in Žvenko postaneta junaka oddaljene galaksije. Ergo: vendarle okrušek Lucasove sage.

Morilec na belem konju

Kaj je za žensko vrhunec ljubezni? Ko ji moški reče: zate bi ubijal! In kaj je vrhunec ljubezni za moškega? Ko mu ženska odvrne: zate bi umrla! Je kaj bolj romantičnega? Ne. Je kaj bolj komičnega? Tudi ne. Morilec na belem konju je bizarna, odbita, morbidna romantična komedija, v kateri poklicni morilec (Sam Rockwell) sreča bejbo (Anna Kendrick), ki proti njegovim izrazom ljubezni nima nič – trupla, ki jih pušča za sabo, so pač kronski dokazi, da misli resno. Kar je vzpodbudno – njen prejšnji tip jo je varal.

Zločinski um

Zločinski um izgleda kot remiks Frankensteina in Odštekanega petka. Agent Cie (Ryan Raynolds) se dokoplje do velike, strašne skrivnosti, toda še preden bi jo lahko predal svoji bazi, ga ubijejo. Kako mrtvemu amputirati skrivnost, od katere je odvisna usoda sveta, se sprašuje šef Cie (Gary Oldman), ki paradira med panoptičnimi ekrani, tako da stalno in v realnem času vidi vse, kar se dogaja na svetu. Le v možgane mrtveca ne vidi.

Prehod

Ko v Srbiji – 100 km severno od Beograda – strmoglavi ameriški satelit, se tja poženejo ameriški in srbski agenti, med katerimi je tudi Liz Waid (Katarina Čas), Američanka slovenskega rodu: “Inače sam iz Ljubljane. Prije sam bila udata za nekog glupog Srba.” Katarina Čas se podpiše – tako kot se je v Volku z Wall Streeta (Švicarka slovenskega rodu, slovenska zastava, napis “Greetings from Slovenia”).

Okus življenja

Po vseh depresivnih filmih o depresivnih časih je pred vami optimističen film o depresivnih časih. Preprost, eleganten, nevsiljiv – kot tisočinprvo potovanje na Japonsko. Sen (Masatoshi Nagase), mrk, zategnjen, kisel moški redkih besed, čisti poker face, ima ulično štacunico, v kateri prodaja palačinke – precej rutinsko in hladno. Brez iskre v očeh, brez nasmeha. Potem pride Tokue (Kirin Kiki), ostarela žensko, kupi palačinko, jo poje in pohvali, a doda, da manjka pravo, okusno, sočno polnjenje. Bi me zaposlili, ga vpraša. Ne, odvrne Sentaro, ne da bi jo pogledal. Toda ko preizkusi njeno polnjenje, si premisli. Palačinke dobijo sočen nasmeh, posel zacveti, življenje pa dobi vonj, barvo in okus. Sen postane zen. Eksperimentiraš s hrano – in življenje se ti spremeni na bolje. Če so za kaj dobri vsi ti kulinarični resničnostni šovi in filmi, v katerih kulinarika nastopi kot pot do odrešitve, potem so dobri zato, ker ljudi silijo v eksperimentiranje s svojimi življenji. To so male revolucije, toda revolucije, ki se začnejo v kuhinji, se ne končajo v kuhinji.

Lovec: Zimska vojna

Glas naratorja, očitno Liama Neesona, nam uvodoma pove: preden se je zgodilo to, kar ste videli v Sneguljčici in lovcu, se je zgodilo to, kar boste videli zdajle. Ja, film Lovec: Zimska vojna je nadaljevanje Sneguljčice in lovca.

Preden se zbudim

Ko gledate grozljivke, imate občutek, da so bile ustvarjene za družine. In to dobesedno: grozljivke so ustvarile družine. V obeh smislih: grozljivke so bile tiste, ki so ustvarile družino – in družina je bila ta, ki je ustvarila grozljivke. Če ne bi bilo družine, ne bi bilo grozljivk. Če ne bi bilo grozljivk, ne bi bilo družine.

Ponoreli Henry

Robert Montgomery, sloviti holivudski zvezdnik, je leta 1947 – v času, ko cveteli hard-boiled filmi noir, posneti po romanih Raymonda Chandlerja – posnel film Gospa v jezeru, v katerem je igral Chandlerjevega privatnega detektiva Philipa Marlowa, ki pa ga sploh ne vidimo.

Planet samskih

Tomek (Maciej Stuhr), ošabni, mizantropski, osamljeni voditelj razvpitega TV-šova (à la Jerry Springer), v nekem baru naleti na Anjo (Agnieszka Więdłocha), samsko in osamljeno učiteljico klavirja, ki je prišla na spletni zmenek. Ker njenega anonimnega snubca ni na spregled, ji Tomek – kot da bi videl Lom valov – predlaga kupčijo: hodi na spletne zmenke, o katerih mi potem poročaj! Jasno, Tomek s tem dobi resničnostni “človeški material”, iz katerega se lahko prostaško norčuje. Kot je rekel Freud: “Zaljubljena oseba je ponižana.”

Knjiga o džungli

Knjiga o džungli, Disneyjev rimejk Disneyjeve klasične risanke (1967), je tehno-film, ali bolje rečeno, demonstracija moči digitalne tehnologije.

Orel Eddie

Peter Prevc je letos povsem zasenčil ostale smučarske skakalce, toda nič bolj, kot jih je pred leti – tam ob koncu osemdesetih let – zasenčil Eddie Edwards, alias Eddie the Eagle, ki so mu navdušeni, evforični gledalci pod skakalnicami, tudi pri nas, vzklikali: “Fly, Eddie, fly!” No, Eddie ni ravno letel – vedno je bilo vprašanje, ali bo skok sploh preživel. Imel je povsem napačno postavo, hudo dioptrijo, smučarski skoki pa so mu bili britanska vas.

Mama

Škafarjeva Mama se začne v avtu, na cesti, tako da obljublja road movie, toda v Sloveniji ni distanc, ki jih terja road movie. Zato pa je toliko več distanc med ljudmi, v tem primeru med materjo (Nataša Tič Ralijan) in hčerko (Vida Rucli). Distanca je tako huda, da jima je vzela besedo. Niti pisneta ne. Brez besed se peljeta. Brez besed se pripeljeta v odročno vasico. Brez besed vstopita v staro, že precej zdelano kamnito hišo. Mati hčerko brez besed spusti v sobo. Brez besed zapre vrata. Brez besed se sprehodi ven. Brez besed sedi v travi. Brez besed se spodvije. Brez besed zre predse.

Simon: Mali bojevnik z velikim srcem

Ruska animacija Simon, alias Savva, najprej izgleda kot impersonacija Levjega kralja: 10-letni Simon izgleda kot Simba, ko se znajde med hijenami, ki ogrožajo njegov dom. Potem izgleda kot ruska impersonacija Vojne zvezd, ko se Simon znajde pred troglavim opičjim kraljem, ki izgleda kot Jabba the Hut. In na koncu izgleda kot ruska impersonacija Gospodarja prstanov, ko se Simon – v Frodovem slogu – znajde sredi epske bitke. Ko se Simonu pridruži beli volk, je jasno, da otroke čakajo karaoke.

Svobodna ljubezen

Zadnja leta je mogoče opaziti nov trend: najprej o neki topiki ali dogodku posnamejo dokumentarec, kmalu zatem pa še igrani film. Dokumentarec ni dovolj – potreben je še igrani film.

Gospod sodnik

Z romantičnimi komedijami je vrag – vse situacije so že preigrane. Da je Hollywood v tej točki precej obupan, veste po tem, da si izmišlja prisiljene, patetične, za lase privlečene situacije, ki naj bi romantični komediji dale novo, sveže življenje, ali bolje rečeno – ki naj bi romantični komediji vrnile tisti magični touch.

Šefica

Melissa McCarthy igra Michelle Darnell, megazvezdniško motivacijsko gurujko (podobno Sari Palin), ki se je iz problematične, prostaške, kvantaške, ošabne, narcisoidne sirote prelevila v prostaško, kvantaško, ošabno, narcisoidno – ja, trumpovsko – tajkunko, kičasto skopuhinjo, toda ko jo zaradi notranjega trgovanja primejo (vse jih zaplenijo, elite jo zapustijo ipd.), se po vrnitvi iz ječe prelevi v “filantropinjo”, saj ob asistenci svoje nekdanje asistentke (Kristen Bell) lansira nov poslovni model, s katerim naj bi “bogateli” tudi zaposleni, no, otroci, ki jih angažira kot prodajalce kukijev. Ne, to ni več znojilnica niti ekskluzivni kapitalizem, s katerim profitirajo le elite, temveč inkluzivni kapitalizem, s katerim profitirajo vsi. Šefica – farsična verzija Wall Streeta 2 – je alegorija dobro znane “razsvetlitve” finančnih elit, ki se shajajo v Davosu in ugotavljajo, da lahko kapitalizem rešijo le tako, da ga približajo ljudstvu. Zdaj bomo inkluzivni! Zdaj bomo družbi vračali! Otrokom, ki za nas tezgarijo v znojilnicah tretjega sveta, bomo poslali kukije!

Dobri državljan

Ali bi lahko 11. september 2001 preprečili? Ali bi lahko preprečili teroristični napad na Svetovni trgovinski center? Če vprašate Billa Binneyja, potem da. Binney, zdaj žvižgač in glavni junak dokumentarca Dobri državljan, velja za enega izmed najboljših, če ne že kar za najboljšega analitika v zgodovini ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA). Njegov ThinThread, sistem za prestrezanje komunikacijskega prometa nasprotne strani, je prestregel in dešifriral več sovjetskih komunikacijskih signalov kot vsi ostali sistemi skupaj. Še več: ThinThread, ki je v realnem času povezal vse ljudi tega sveta, je omogočal avtomatično nadzorovanje vsakega človeka na svetu in hkratno prisluškovanje vsem telefonom tega sveta. Toda ThinThread je bil mogoč šele z digitalizacijo. Prej – pred digitalno dobo – je Binney vse to počel “na roke”, analogno. Kako je prišel do te čarovnije? Ni ga zanimala vsebina podatkov, ki jih je prestrezal – masa teh podatkov je bila itak prevelika, da bi jo sploh lahko kdo “prebral” in obdelal. Če se ukvarjaš z vsebino komunikacij, potem si, kot pravi, le zbiralec smeti, zato so ga zanimali podatki o podatkih (metadata), odnosi, povezave in vzorci interakcij med pošiljatelji – kdo komu pošilja, kako pogosto, na kakšni ravni se to dogaja, kakšna je struktura organizacije, kakšna je količina aktivnosti v sovjetski hobotnici oblasti. Iz teh interakcij je vnaprej razbral, da bodo Sovjeti leta 1968 vkorakali v Prago. In vnaprej je razbral, da bodo Sovjeti leta 1979 vkorakali v Afganistan. Videl je to, česar drugi niso videli.

Moja obilna grška poroka 2

Nadaljevanja megahitov so pogosto zelo prisiljena, za lase privlečena, še posebej nadaljevanja nepričakovanih megahitov. Z nadaljevanjem Moje obilne grške poroke so čakali zelo dolgo, nepričakovano dolgo, kar 14 let, tako da se zdi, kot da so vse skupaj dobro premislili.

Zaklad

Adrian (Adrian Purcarescu) je finančno propadli romunski desperado – tako je zadolžen, da sploh ne more dihati. Obresti ga ubijajo. Banka ga stiska. Imel je malo podjetje, ki pa ga je odpihnila kriza.

Cloverfieldska 10

Predstavljajte si, da se piše leto 2008 in da ponoči v kinu gledate film Cloverfield (alias Pošastno), v katerem vaše mesto – in svet sploh – zgazijo, opustošijo in uničijo velikanske zunajzemeljske pošasti, po koncu filma pa se z avtom odpeljete proti domu, a vas na lepem nekdo zrine s ceste, tako da se raztreščite in zbudite – uklenjeni! negibni! ujeti! – v neke vrste protiatomskem zaklonišču, kjer vam popolni neznanec razkrije, da vas je tja noter zaklenil in uklenil za vaše dobro, češ da je zunaj konec sveta.

Fantomski deček

Če vas ne zanima, kako Gotham rešujeta Batman in Superman, potem si poglejte tole precej nežnejšo francosko animacijo (anime noir, recimo), v kateri ga rešuje superjunak, ki je Batman in Superman v eni osebi.