Batman proti Supermanu: Zora pravice

Če ste videli filme Temni vitez, Jekleni mož, Godzilla, Pošastno, Skyline, Transformerji – Temna stran meseca, Zvezdne steze – V temo, Thor – Svet teme, Stotnik Amerika – Zimski vojak, Varuhi galaksije, Maščevalci – Ultronova doba, 2012, San Andreas ipd., potem ste videli, kako zelo se Hollywood trudi, da bi zasenčil teroriste, ki so 11. septembra 2001 razstrelili Svetovni trgovinski center.

Bela in Sebastijan: Pustolovščina se nadaljuje

V filmu Bela in Sebastijan, posnetem po knjigi Cécile Aubry, je mali Sebastijan (Félix Bousset) s pomočjo ekspresivne psice Bele reševal Jude, zdaj, v nadaljevanju (logično, ker je bil prvi del hit, se pustolovščina nadaljuje), pa rešuje svojo mater.

Papež Frančišek: Pot do svetega sedeža

Tale biografija papeža Frančiška izgleda tako, kot da je bila posneta dan za tem, ko je Vatikan oznanil: Habemus Papam! Hej, na hitro posnemimo njegovo biografijo – da prehitimo druge! Saj ni važno, kako bo izgledala – važno je, da bomo prvi!

Pretesna koža

Ko je Dustin Hoffman, alias Benjamin Braddock, v Diplomirancu javkal, da ga skrbi prihodnost, mu je prijatelj njegovih staršev razkril, da je prihodnost v plastiki. Tudi Eda (Matteo Creatini), najstnika iz Pise, skrbi prihodnost.

Mustang

Pet mladih Turkinj, sester, Lale (Günes Sensoy), Nur (Doga Zeynep Doguslu), Selma (Tugba Sunguroglu), Ece (Elit Iscan) in Sonay (Ilayda Akdogan), se po koncu šole na plaži platonsko šali in igra z vrstniki, kar v očeh tistih, ki to gledajo, dobi razsežnost pravega seksualnega škandala.

Kung Fu Panda 3

Če koga, potem prav otrok ni treba posebej prepričevati, da naj bodo to, kar so, in da je družina najpomembnejša stvar na svetu (v teh dveh točkah so itak verniki), toda Kung Fu Panda 3 počne natanko to, ko Poja – tokrat soočenega z bombastičnim, onostranskim Kaijem, ki skuša zavladati svetu in fu naciji – frfotavo zabetonira med zvestobo družinski tradiciji in zvestobo svoji nerodni, altruistični, naivni chi naturi, kot da lahko Usodo nacije preseže le učenec, ki postane svoj najboljši učitelj.

To vse spremeni

Kapitalizem, vedno srhljivo dinamičen in prilagodljiv, spreminja sebe, svet in naravo – na slabše. Tisto dobro staro onesnaževanje okolja, pred katerim so nas svarili, so že davno zamenjale podnebne spremembe, atomske bombe neoliberalne dobe. In zadnja leta smo videli kopico ekoloških dokumentarcev, pozivov k ukrepanju, toda Naomi Klein pravi, da so dolgočasni – vedno nam kažejo uboge severne medvede.

London je padel

Tisti, ki so pakirali film London je padel, nadaljevanje Padca Olimpa, so se vprašali: kaj bi bilo zdajle najhujše? Kaj bi bilo zdajle najšokantnejše?

Tom in čarobno ogledalo

Tale okorna, ne ravno navdahnjena 3D-animacija (prva kubanska!), v kateri ogledalo disneyjevskemu kmečkemu fantu namigne, da mu je usojena princesa iz “uročenega” gradu, a en passant sreča robinhoodsko tatico, ki bolj ustreza njegovim razrednim afinitetam, sporoča, da ogledalo včasih laže, da so aranžirane poroke prehud retro in da so upornice boljše od punc, ki se rodijo z zlato žlico, kar pa je tudi vse. No, ne povsem: zdi se namreč, kot da skuša film reči – monarhija bi bila boljša od Castrovega komunizma! Čarovnica, ki je “uročila” kraljestvo, je Fidel, mar ne?

Trilogija Razcepljeni: Povezani

Saga Razcepljeni, posneta po bestsellerjih Veronice Hart, dopolnilo Iger lakote, resda ne bo spremenila filma, kaj šele sveta, toda ne morete ji očitati, da ni otrok svojega časa. Svet, v katerem živimo, namreč postaja vse bolj podoben svetu v trilogiji Razcepljeni. Pazite: v Povezanih, tretjem delu te fantazijske sage, je mogočno razsuti, distopični Chicago povsem ograjen. Ne z žično ograjo, temveč z orjaškim zidom, kakršnega Donald Trump napoveduje ameriško-mehiški meji. Na začetku slišimo: “Prebivalci Chicaga, vemo, da vas zanima, kaj je na drugi strani zidu, toda zidovi so včasih zato, da nas varujejo.” Ni važno, kaj je na drugi strani zidu – važno je, da nas varuje! Spomnite se begunske krize, ograj in zapiranja meja. “Dokler bodo ostale napetosti, bo zid ostal.” Da bi bile vzporednice še očitnejše, izvemo, da je “človeškost izginila”, da so si v imenu miru izmislili politične frakcije, ki ljudi delijo, njihove disidentske, neodvisne, solidarnostne misli pa držijo pod kontrolo, in da so izbranci “vitalni za preživetje človeštva”. V ograjenem Chicagu vstajajo kriptonacistični jurišniki, hujskači in drhal, ki hočejo naglo “pravico”. Ljudje so le ovce, ki potrebujejo pastirja, pravi nekdo.

Jakec naroči bratca

Nizozemski film Jakec naroči bratca je tipični otroški film, kar pomeni, da je koktajl komedije, akcije, trilerja, avanture, superjunaškega ringelšpila in lekcije, a vendar je atipičen, saj skuša osemletni Jakec, ki nima očeta in mame, temveč dve mami, detektivsko odkriti, kaj so to “Viliji”, ki jih potrebuje njegova mama, da bi mu lahko “naročila” bratca, tako da izgleda kot Indiana Jones, ki išče sveti Gral, ali pa kot Cary Grant, ki skuša v filmu Sever/severozahod odkriti, kdo je “Kaplan”, le da se prebije do “odraslejšega” odgovora kot Indy in Grant, ki ju starši prav tako pustijo v reproduktivni temi.

Trumbo

Leta 1957 je oskarja za najboljšo filmsko zgodbo dobil Robert Rich – za Pogumnega, film o mehiškem dečku in biku. Roberta Richa na podelitev ni bilo, zato je oskarja v njegovem imenu prevzel Jesse Lasky, jr., podpredsednik Združenja scenaristov, ki je rekel, da je Richeva žena tik pred porodom in da je Rich ob njej. Lasky je naslednji dan ugotovil, da Roberta Richa ni v registru scenaristov, takoj zatem pa so planili telefoni – javila se je kopica Robertov Richev, ki so terjali oskarja. »Robert Rich« je bil v resnici psevdonim Daltona Trumba, scenarista, ki je zaradi članstva v komunistični partiji – tako kot številni holivudski filmarji, od scenaristov in režiserjev do producentov in igralcev – pristal na “črnem spisku”, tako da v Hollywoodu ni mogel več delati. Lahko se je le tihotapil pod psevdonimi (in Trumbo, ki je med letoma 1947 in 1960 na črnem trgu prodal 30 scenarijev, jih je imel kopico, recimo Sam Jackson, Marcel Klauber in Les Crutchfield), za oskarja pa ne bi mogel biti nominiran, ker je Akademija iz bitke za oskarje vnaprej diskvalificirala vse tiste filmarje, ki niso hoteli “prijateljsko” sodelovati s kongresno Komisijo za protiameriške dejavnosti in javno ovajati svojih nekdanjih tovarišev.

Sufražetke

Spike Lee je lani posnel film Chi-Raq, v katerem ženske obupajo nad nasiljem, ki preplavlja Chicago in ga spreminja v Sick-ago. Moški stalno streljajo in se pobijajo, krogle letijo na vse strani, otroci umirajo, nasilje je kronično in permanentno, vse hujše, tako da je življenje nemogoče. In ker ženske ne vidijo druge rešitve, sklenejo, da ne bo več seksa, dokler moški ne položijo orožja. Ali bo konec nasilja – ali pa bo konec seksa! Jasno, v dobi interneta in družbenih omrežij se jim ni težko povezati. In še preden jih moški razglasijo za “seksualne teroristke”, so že ekstatično gibanje, ki spreminja svet. Nasilje na lepem ne izgleda več tako naravno, moška obsedenost z močjo, prevlado, teritorijem in spolno privilegiranostjo pa se izkaže le za balon, obsojen na pok. Moški ne vzdržijo več. Chi-Raq je kakopak reimaginacija Aristofanove Lizistrate, v kateri so nad stalnimi vojnami in nasiljem v antični Grčiji obupale Grkinje (od Aten in Beocije do Šparte), ki moškim odpovedo seks. Ali bo konec vojne – ali pa bo konec seksa! “Ženske ne moremo več čakati.” Ker pa nobena ne podleže skušnjavi in ker moški tako ne morejo reči, “bom šel pa k drugi!”, se v Grčijo vrne mir. Če bi imele te Grkinje pred 2500 leti na voljo internet in družbena omrežja, si ne bi priborile le miru, temveč tudi volilno pravico.

Zootropolis

Ko začnejo v Zootropolisu, bajnem futurističnem mestu, v katerem živali, ki so se nekoč žrle, živijo v popolni slogi, skrivnostno izginjati živali, se v detektivsko whodunit preiskavo zapodita zajklja in lisjak, policistka in goljuf, kar tole Disneyjevo animacijo prelevi v dobro novico – ne le zaradi vizualne lucidnosti in ringelšpilske imaginacije, temveč zaradi pozivov k strpnosti, sočutju, opolnomočenju in solidarnosti, ki jih pri ljudeh najdeš le še znotraj iste vrste.

Tekač

Tekač je wikipedijska biografija Jesseja Owensa (Stephan James), ameriškega temnopoltega atleta, ki je leta 1936 na olimpiadi v nacističnem Berlinu osvojil štiri zlate medalje, pa četudi je imel proti sebi Hitlerja, Goebbelsa, nacistično religijo in rasistični folk. Kako mu je to uspelo!?

(Ne)profesionalec

Sacha Baron Cohen je parodiral Ameriko (Borat), homofobijo (Bruno) in postdemokracijo (Diktator), tokrat, v (Ne)profesionalcu, pa parodira Jamesa Bonda, kar je rahli antiklimaks, če pomislite, da sta se s tem izčrpavala že Johnny English in Austin Powers in da je James Bond že sam – nemara najboljša – parodija Jamesa Bonda. Baron Cohen igra Nobbyja Grimsbyja, bebavega proletarca, družinskega človeka, ki se po dolgih letih združi s svojim bratom (Mark Strong), za katerega pa se izkaže, da je high-tech tajni agent št. 1, kar ju pošlje na groteskno, skatološko kombinacijo misije (GB vs. Zlo) in kulturne vojne (1 % vs. 99 %), ki se – brez heca! – konča v riti potrebnega slona. Baron Cohen hoče očitno reči: seks v bondiadah nima teže. Bond premalo zahaja med preproste ljudi, kot je Nobby, ki ima devet otrok.

Tumbledown

Tumbledown je romantična komedija s twistom, ali bolje rečeno – romantična komedija, v kateri tretji noče stran. In nikoli tudi ne bo šel stran.

Ovna

Da so na Islandiji bankirje, ki so jo pokopali, zaprli, ne preseneča: v Ovnih namreč Islandija izgleda kot dežela, kjer tržni fundamentalizem ne zastruplja le ljudi, temveč tudi živali. Gummi (Sigurður Sigurjónsson) in Kiddi (Theodór Júlíusson) sta brata.

Zoolander 2

Justin Bieber umre, toda preden umre, posname še zadnji selfi – z Zoolanderjevo grimaso na obrazu.

Bogovi Egipta

Spletne cinefile je napovednik za Bogove Egipta povsem šokiral in zmedel: kaj pa je to?! Iz napovednika namreč ni bilo jasno, za kaj gre v tem bombastičnem fantazijskem spektaklu. Naj jim pomagam: Bogovi Egipta sporočajo, da imajo ljudje na voljo le še dve politični možnosti, le še dve obliki vladavine – diktaturo in diktaturo.

Ave, Cezar!

Josh Brolin, George Clooney, Ralph Fiennes, Scarlett Johansson, Channing Tatum, Tilda Swinton, Jonah Hill, Frances McDormand. V filmu Ave, Cezar! je toliko zvezd, kot da je Ben-Hur. In v nekem smislu je res – satirična reimaginacija snemanja Ben-Hura, tu naslovljenega Ave, Cezar!.

Carol

“Ko že misliš, da ne more biti slabše, zmanjka cigaret,” dahne Carol (Cate Blanchett), poročena, premožna, elegantna, aristokratska Newyorčanka.

Družinski film

Ko otroci ostanejo sami v noči, začnejo vrata škrtati in tla škripati – pošast ne more biti daleč. To, da se skrijejo pod posteljo, ne pomaga. To, da zamižijo, tudi ne. Grozljivke so takšne otroke – same doma, same v noči – že davno prelevile v mučenike družinskega nasilja, saj so pokazale, da je prava pošast prav družina. Spomnite se Izganjalca hudiča. Ali pa Prerokbe. Oh, in Teksaškega pokola z motorko, pa Petka trinajstega in More v Ulici brestov.

Aladinove nove avanture

Moški (Kev Adams), našemljen v Božička, začne otrokom, klientom veleblagovnice, pripovedovati zgodbo o Aladinu, bagdadskih čudežih, sultanu, leteči preprogi in čarobni svetilki, toda tale francoska komedija – s petkrajcarskim humorjem, pocarskimi dialogi, vodenimi liki, homofobičnimi gegi – je na ravni pripovedovanja nekoga, ki v svoji karieri ni prišel dlje kot do veleblagovniškega Božička.

Razgibano življenje samskih

Dakota Johnson pusti fanta, da bi lahko uživala v samskem življenju, ki je res popolna svoboda in totalni užitek (brezplačne margarite!), še toliko bolj, ko pogleda svojo novo manhattansko prijateljico, žurersko Rebel Wilson, zelo krepko punco, ki se da dol z vsakim fantom, ki ga sreča.

Robinson Crusoe

Robinson Crusoe po brodolomu obtiči na samotnem otočku, ki izgleda rajsko. Bill Gates bi ga takoj kupil. Windowse bi delil z vami, tega raja pa ne. Še več, otoček izgleda kot Noetova barka – tu so vse živali tega sveta (na čelu s papigo po imenu Torek), s katerimi Robinson hitro najde skupni jezik, tako da zaživijo v slogi, prijateljstvu in demokraciji. Le dvema posesivnima, agresivnima mačkama se zdi, da bi bil svet lepši, če bi ta raj privatizirali, tako da napovesta sovražni prevzem.

Nemirna obala

“Ko so se Rolling Stonesi osamosvojili, so pobili svoje očete in matere. Prva žrtev tega je bil seveda Brian Jones,” pravi Harry (Ralph Fiennes), glasbeni producent, ki je nekoč delal z Rolling Stonesi.

Utelešeno zlo

Utelešeno zlo je atmosferska grozljivka, ki gori zelo počasi. Lahko bi tudi rekli, da zelo počasi ledeni. Toda druge možnosti niti nima. Greta (Lauren Cohan), Američanka s travmatično preteklostjo, se preseli v staro angleško podeželsko vilo, v kateri naj bi čuvala Brahmsa, sina petične družine, ki se odpravlja na počitnice, kar pomeni, da v tej razbohoteni hiši, ki je tako velika kot njene oči in tako škripajoča kot njene travme, ostane sama (Izžarevanje?), jasno, v družbi malega Brahmsa, ki pa ni živo bitje, temveč le lutka, porcelanska impersonacija osemletnega otroka, ki je izginil v plamenih.

V žarišču

“Če si reven otrok iz revne družine, potem religija veliko pomeni. Če ti duhovnik posveča posebno pozornost, potem je to velika reč. Ko ti reče, da odnesi smeti, se imaš za nekaj posebnega – kot da bi te za pomoč prosil Bog. Malce čudno se ti zdi, ko ti pove umazan vic, toda zdaj imata skupno skrivnost. Ti mu slediš.

Dom

Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in “tujih” delavcih (Ekremu, Fadilu, Hasibu M., Hasibu U., Izetu itd.), ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci. Kot pravi eden izmed njih: “Slovenija je bila nekoč Slovenija.” Zdaj ni več.