Različni izvajalci: Above the Game

"This game is beyond the fuckin' game!" pravi uvodni stavek naslovnega komada Above the game, preden boben in bas prvič pošteno pometeta s plesiščem. In nato vsakič naslednjič. Založbi Renegade Hardware (RH) je s svežim poletnim dvojnim CD-jem uspela še ena odlična, nadpovprečna izdaja albuma, ki sodi v kategorijo poslušaj glasno, ker slišiš več.

See You Next Tuesday: Parasite

Ker si pod imenom zasedbe See You Next Tuesday res ne bi predstavljal slišanega, je konzumentovo zadovoljstvo zaradi tega lahko še večje. SYNT ponudi slušatelju vse mogoče izpeljanke hardcora, obogatenega z grind/death prijemi in absurdnimi kitarskimi kakofonijami v stilu kakšnega Psyopusa. Za še večjo razgibanost godbe pa SYNT poskrbi z različnimi vokalnimi vložki, ki se gibljejo od ekstremnega vreščanja do...

Fat Jon: Hundred Eight Stars

Ameriški hiphoperski producent Fat Jon nas zadnja leta redno zalaga s sijajnimi albumi, pred kratkim pa je naredil tudi del glasbe za svetovno uspešnico, animejsko serijo Samurai Champloo. Fat Jon velja za enega spretnejših producentov, ki niso pobegnili v mainstream (skupaj z DJ-jem Spinnom, 9th Wonderjem...), in to dokazuje tudi z novo ploščo.

Lusine Icl.: Language Barrier

Lusine je idejni projekt Jeffa McIlwaina, s katerim ta poslušalstvu ponuja samosvoj pogled na zmožnosti sodobne elektronske glasbe. Sposobnost ujetja tišine, ki jo spremeni v izvrstno glasbeno govorico, je naravnost osupljiva. Na plošči prevladujejo mirni, ambientalni zvoki - iz popolnega molka se razvijejo v večplastne instrumentalne kompozicije brez odvečnih ritmičnih posegov.

Dragi Šestić Productions Presents Mostar Sevdah Reunion: Cafe Mostar

Dragi Šestić je za gradbenega inženirja naredil precej atipično kariero, k čemur je največ prispevala njegova ljubezen do sevdaha, sevdalink in romske glasbe; to je že prejšnje stoletje rearanžiral in zapakiral v Mostar Sevdah Reunion (MSR). Na prvencu s prav takim naslovom iz leta 1999 ima MSR še najbolj pristen, starinski in originalen zvok, a ta se je z leti razvi(ja)l; povsem zunajčasna je njegova plošča s...

Psychadelic Desert: Keshiki

Japonski trio ambientalnih zanesenjakov Psychadelic Desert je eden izmed tistih, ki se ne ukvarjajo s kritikami in z glasbenimi lestvicami, ampak raje nagovarjajo neposredno čutila poslušalcev. Zato tudi njihova brezbitna transcendentalna nerazburjajoča glasbena podlaga ni namenjena poskakovanju in poplesavanju, ampak prej ležanju v naravi s prevelikim odmerkom magičnih gob v želodcu.

Same babe: Za ljubi kruhek in njene črne črne lase - pesmi Janeza Menarta

Če v skladu z izročilom pozornost plebsa najlaže pritegneš s turboveselico, za katero zadostujeta meh in par bujnih dojk, potem je za duhovno nadgradnjo, potencialni cekin iz državne blagajne in vznesene hvalnice razgledane, kritiško-strokovne javnosti, ki bojda ne prisega na uglasbeno mediokriteto, očitno dovolj to, da med popevanjem interpretiraš verze priznanega slovenskega pesnika (intelektualni pristop) in za...

Zatokrev: Bury the Ashes

V klub mračnjakov in godbenih težakov se lahko mirne duše vpiše tudi zasedba Zatokrev, ki slušatelju že z otvoritveno skladbico nakaže, da Bury The Ashes ne bo ravno lahko prebavljiv glasbeni zalogaj. Mračna, hipnotična in težaška godba, opremljena z masivnimi in efektiranimi samomorilskimi zvočnimi kulisami, je tisto, kar sestavlja omenjeni album.

J-Majik in Wickaman: Crazy World

Dobra tri leta po tistem, ko je bil J-Majik skorajda na vrhu aktualnosti ter želenosti (TUDI pri nas), se je vrnil z dvojnim CD-jem in naborom najuspelejših produktov zadnje petletke, ki jih je zakuhal skupaj s svojim - zadnja leta rednim - sodelavcem Wickamanom. Njuna zgodba se pač ne razteza zgolj na en letni čas ali na nekaj lepljivih jump-up komadičev, ki so v minulih sezonah poganjali plesišča, ampak na...

Sigh: Hangman's Hymn/Musikalische Exequien

Ker Osmose že od samega začetka izdaja malce bolj posebno vejo metala, ki se po večini sicer nagiba bolj k blackmetalski veroizpovedi, ni nič čudnega, da si je omislil še podzaložbo za še bolj ekstremne čudake, kamor bi lahko mirne duše uvrstil tudi zadnji izdelek Sigh.

Tayo: Fabriclive 32

Tayo je londonski DJ, lastnik založbe Mob (ki je lansirala med zvezde Stanton Warriorse), radijski voditelj, promotor... V bistvu je šele po vseh teh vlogah tudi producent, saj je do sedaj izdal le peščico komadov. Vseeno prav zaradi razvejane dejavnosti velja za enega od "fotrov" breakbeat scene na Otoku. Tayo je vedno veljal za eklektičnega sukalca, ki se ne drži striktno zvrsti breakbeata.

Global Connections Volume 1: The Stealth Operatives

Založba Covert Operations, ki jo je še v prejšnjem tisočletju pognal James Clemente alias ASC, ni pretirano tresla svetovne jungle drum nad bass (JDB) scene in je tudi tokrat ne premika, ampak umešča vanjo svoj sprehod od atmosferičnega do malce na temno zapečenega JDB. Nabor desetih komadov (izstopajoč Mind Gear ) za dobro ur'co (po možnosti jutranjega) svaljkanja so prispevali tako že znani kot novi...

Caribou: Andorra

Glasbena pot Dana Snaitha, ki se skriva pod imenom Caribou, je polna različnih vzponov, pospremljenih z uporabo raznolikih metod ustvarjanja. Z glasbo se začne ukvarjati pri štirinajstih, po nedolžni in koristni tatvini šolskega semplerja, za britansko etiketo Leaf pa pod umetniškim imenom Manitoba izda prvo veliko ploščo Start Breaking My Heart (2001).

Job For a Cowboy: Genesis

Po dokaj dobro prodanem mini albumu so se na Metal Bladu verjetno veliko lažje odločili še za izdajo celega albuma nažigaških Job For a Cowboy, ki suvereno nadaljujejo zastavljeno na prvencu. Sicer kruleči Job For a Cowboy ne odstopajo iz zastavljenih žanrskih smernic grind/death zasedb, a vendar vseeno spravijo skupaj dinamično in zanimivo godbo, ki lahko brez problema navduši slehernega privrženca hitre in...

Leon Matek: Zrno

Leon Matek, nekdanja vokalna sekcija prehitro usahlega ansambla Prepozno za krokodile (zapustil je srčkano ljubezensko balado Nataša ) in bivši gospod Vuhmepiš iz novokomponiranega folk tandema Juhej in Vuhmepiš (v treh ploščkih je zgostil več kot le prgišče zafrkljivo klenih domačih), na še toplem solo izdelku ostaja zvest tradicionalno obarvanim napevom ter pretežno komornim, da ne rečem pogrebnim občutjem, ki...

Justice: Cross

Francoskima elektro-house pravičnikoma je letos uspel velik preboj s (poletnim) hitom D.A.N.C.E., z vodilnim otroškim vokalom namesto popevkaric in z variabilno, a mamljivo zvočno podobo. Album širi kraljestvo Justice med močnim hišnim popom ( Phantom ), ki je občasno kar lepo nalomljen (kot v še enem velikem hitu Waters Of Nazareth ), pa dobre tričetrt ure gnete značilno, a ravno dovolj deformirano...

Oh No: Dr. No's Oxperiment

Oh No je mlajši brat znanega kalifornijskega producenta, hiperproduktivneža Madliba in tudi on tako rekoč ekskluzivno sodeluje s kalifornijsko indie založbo Stones Throw. Čeprav je tako MC kot tudi producent, pa se zadnje čase bolj posveča sestavljanju beatov, poleg samostojnih projektov je delal tudi podlage za številne hiphoperske izvajalce.

Clawfinger: Life Will Kill You

Ker člani skupine Clawfinger očitno kar dobro prenašajo čedalje bolj minljivo slavo, se je tudi ne trudijo pretirano obuditi. Life Will Kill You je po godbeni plati sicer za odtenek morda celo zanimivejši od prejšnjega izdelka in hkrati tudi prvenec za Nuclear Blast, a žal še vedno ne dosega kakovosti ploščka, kot je bil na primer Zeros&Heros.

J Kentaro: Enter

DJ Kentaro je japonski turntablist, ki je po neštetih urah brušenja plošč leta 2002 zmagal na tekmovanju DMC. Kentaro zadnja tri leta uspešno sodeluje z založbo Ninja Tune in končno je izdal prvenec Enter, ki je mešanica vsega živega, od hiphopa, breakbeata, dancehalla do drum and bassa in elektronike. Pri Kentaru sicer, če se ozremo na njegove didžej sete, nismo pričakovali nič manj, vendar preseneti, kako...

Adam Freeland: Global Underground 32: Mexico City

Elektronska glasba se pogosto (z)najde pred križišči, ki privabljajo novo in odganjajo staro publiko; takšno križišče je tokratna izdaja iz serije Global Underground, katere miks dveh zgoščenk podpisuje Adam Freeland, DJ in producent iz Brightona. Kaj dobiš, če legenda breakbeata miksa housersko izdajo? Drone step oziroma e-drone. Tako je namreč sam Freeland definiral svoj zvok v intervjuju za beatport.

Miranda Lambert: Crazy Ex-Girlfriend

Ženske, ki se jim je na kantrijaški sceni uspelo prebiti v ospredje, so se najpogosteje proslavile bodisi kot tekstopiske po naročilu bodisi kot interpretinje tujega materiala. Zaradi te tradicionalno `nashvillske' delitve dela so bile avtorice, ki so dobile priložnost, da se izkažejo kot izvajalke lastnih pesmi, prej izjema kot pravilo.

Beneath the Massacre: Mechanic of Dysfunction

Za ne ravno pretirano zanimivim imenom zasedbe Beneath The Massacre se skriva veliko zanimivejša zvočno-godbena podoba kratkolasih nasilnežev, ki so se našli nekje v death/grind nabijačini. Izdelek Mechanic Of Dysfunction je visokokakovostna mešanica kakofoničnega grinda, tehničnega death metala in mehanskega industriala, podprtega z dobro mero nasilnosti, če ne morda celo ljudomrznosti, ki ne temelji na...

D-Kay: Individual Soul

D-Kay alias David Kulenkampff je pred štirimi poletji v svet jungle drum and bassa (JDB) skupaj z Epsilonom in MC-jem Stamino lansiral hit tistega leta Barcelono in odsihmal smo čakali, kdaj nas bo znova zadel. Na minulo obdobje spominjata še dva Avstrijčeva hita, Martians ter Woe z Jenno G., tole pa je prvenec, ki si polnopravno zasluži naziv album. Tako po konceptu kot po kontinuiteti ducata komadov v uri.

Ozzy Osbourne: Black Rain

Ozzy Osbourne, žival rokenrola ter simbol njegove nekonformistične drže, je na poti od avtodestruktivnega junaka težkometalske opozicije do kapitalnega, pardon, kapitalskega bedaka glasbenih multinacionalk nenadoma začutil neustavljivo potrebo, da nas posvari pred pošastjo terorizma, zankami globalizacije, ekološko katastrofo in, hej, celo pred pastmi pretiranega potrošništva. ...

Happy Mondays: Uncle Dysfunktional

Kje? Središče svetovne industrijske revolucije, Manchester, Velika Britanija. Kdaj? Prehod iz sedemdesetih v osemdeseta leta dvajsetega stoletja. Kaj? Prvi nastop zdaj že legendarne skupine Sex Pistols naredi močan vtis na poznejše akterje manchestrske glasbene scene, še posebej na sposobnega menedžerja Tonyja Wilsona, ki ustanovi založbo Factory.

New Young Pony Club: Fantastic Playroom

Nu rave kvintet New Young Pony Club, stacioniran v Londonu, je zadnje leto oglaševan kot nekaj, kar je nujno treba videti in slišati v živo in je po štirih singlih, ki so bili razgrabljeni, končno prišel tudi do daljšega prvenca. Močni vplivi bendov z ženskimi vokali ala Chicks On Speed ali Babes in Toyland, zmešani z modernimi elektronskimi ritmi, podkrepljeni z zvokom sintetizatorjev, so vseeno preveč poppy,...

Bernhard Fleischmann: Melancholie/Sendestrasse

Dunajski svobodni glasbenik Bernhard Fleischmann se tokrat oglaša s projektom, s katerim je sodeloval na umetniški instalaciji v Neue Nationalgalerie v Berlinu. Dvojni album, dva nepovezana petdesetminutna komada, oba rezultat neponovljive izvedbe v živo. Melancholie je prežet z osnovno, ponavljajočo se temo, na katero se navezujejo zanimivi ritmični elementi in elektronski posegi, Sendestrasse pa predstavlja...

Cephalic Carnage: Xenosapien

Ob izdaji prvenca Conforming To Abnormality v drugi polovici devetdesetih let se početje benda Cephalic Carnage morda ni ravno bistveno razlikovalo od povprečnega grind/death maličenja, vendar je z naslednjim izdelkom Exploiting Dysfunction dve leti kasneje pokazal nekaj popolnoma drugega. V nasilni grind/death je vpletel prvine jazza, hard rocka, industriala in še česa.

Simian Mobile Disco: Attack Decay Sustain Release

Polovica nikdar popolnoma uspele skupine Simian (oba Jamesa, Ford in Shaw) je že za časa benda po nastopih v drugih klubih vrtela elektro in od tam ime Simian Mobile Disco. Fanta sta kriva za lanski kluberski hit Hustler, zdaj pa na svežem albumu za vsaj pol ducata primernih naslednikov njune spevne hibridne linije elektra, brejkbita, ponekod housea, uporabe psihedeličnih/psy elementov, retra osemdesetih...

Tomaž Rožanec, Miha Debevec: Spopad dveh harmonik (The accordion duel)

Včasih so klasični muzičarji zakompleksani, ker jih ne posluša širna publika, in včasih so komercialisti na robu živčnega zloma, ker ne morejo v filharmonijo.