Chemical Brothers: We are the Night

Starosti elektronske scene iz Velike Britanije Ed Simons in Tom Rowlands še nista šla v pokoj, ampak sta izdala še šesti album. Takšna institucija, kakršna sta postala kemična brata, se ne bo spremenila čez noč, zato tudi ni bilo pričakovati kaj pretirano drugačnih soundov kot na njunih prejšnjih izdelkih.

Chrome Division: Doomsday Rock'n Roll

Z rahlo zamudo (ta v tej glasbeni zvrsti na srečo ne igra velike vloge) in v spomin na četrto izdajo Metalcampa, ki se je uspešno končala prejšnji teden, je tu plošček, ki utegne z malce sreče postati kulten.

General Midi: Y4K

Ena izmed medijskih trditev ob novi izdaji v znameniti seriji elektronskih miksov Y4K je zvenela, da je "Y4K za breakbeat to, kar so Global Underground za house". Glede na to, da je zadnji Global Underground bolj ponesrečeno kot ne miksal Adam Freeland (ki nikakor ne slovi kot houser), bi se lahko vprašali, ali so se že vsi lončki pomešali. Ali pa je house utrujen...

Nu:Tone: Back of Beyond

Dve leti po izidu prvenca Brave Nu World, ko je Nu:Tone (alias Dan Gresham, eno boljših grl iz Hospitalove konjušnice) prišel v sfero velikih producentov in DJ-jev mehkobnega vala drum and bassa, se fant iz Cambridgea vrača z ducatom novih popevk. Morda tale uvodni opis zveni plehkobno za album, ki bo v bistvu zbujal precej veselja tako naključnim poslušalcem kot tudi partizanom, ki jim noge kar same...

Richard Galliano: Luz Negra

Kvintet Tangaria je za francoskega harmonikarja spoj Bachove arhitekturne briljance in Piazzolovega temperamenta. To je treba znati združiti. Richard Galliano je v vrhunski formi, kar je dokazal tudi na ljubljanskem koncertu, ko je ulivalo kot iz škafa in zeblo do kosti. Pisani peterici na albumu, ki je bil posnet lani v Sao Paolu, se na nekaj komadih pridružuje brazilski čudodelec na mandolini Hamilton De Holanda.

Paul Hartnoll: The Ideal Condition

Polovica znanega britanskega elektronskega dueta Orbital se tri leta po njegovem uradnem razpadu pojavlja s prvim soloprojektom, precej drugačnim, kot bi bilo pričakovati od pionirja sodobne elektronske glasbe. Hartnoll je precej zreduciral elektronske prijeme ter jih zamenjal z živimi instrumenti, natančneje s simfoničnim orkestrom, kar večini skladb na ploščku daje pridih nek...

CZD: Prvi člen

V nasprotju z večino drugih zasedb si je Center za dehumanizacijo za svoj najnovejši izdelek omislil vinilno ploščo, kar pa za njihove ljubitelje ne bi smelo pomeniti težav, saj kot najstarejši slovenski punk ansambel verjetno premorejo še nekaj publike z gramofoni doma.

Apparat: Walls

Apparat je psevdonim Sascha Ringa, glasbenika, ki se je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja iz provincialne vzhodne Nemčije dotepel v evropsko prestolnico elektronske glasbe Berlin, kjer je ustanovil lastno založbo Shitkatapult, na kateri od poznih devetdesetih objavlja tudi večino svojih materialov. Bivanje in ustvarjanje v elektronski metropoli je zagotovo pustilo velik vpliv na njegovem delu,...

Ry Cooder: My Name is Buddy

Pridružite se mačku Buddyju, mišku Leftyju in prečastitemu žabcu Tomu na poti skozi prostor in čas, v obdobje prebujajočega se delavskega razreda, velikih šefov, propadlih farm, stavk, potepuhov in vlakov, skratka v ameriška trideseta leta, v čas velike gospodarske in vsesplošne depresije, ko je bila Amerika sama sebi v breme, a je imela vsaj prihodnost, medtem ko zdaj nima več...

Različni izvajalci: Live at Tranz-Mission 2007

Šest zgoščenk živih miksov s Tranz-missiona, ki se je zgodil v začetku aprila v londonskem Alexandra Palaceu, je zmagovalec polletja v kategoriji tape-pack, ki jih tamkajšnje masovke po raji in zvočnih trendih reproducirajo za nadaljnjo prodajo. V - tako po imenih, kot interpretaciji - najmočnejši izdaji doslej Subfocus kaže, kako se po slogu in odzivu bliža (tudi nastopajočemu) kralju Andy C.

Rok Golob: The Story Of Laxeno

Vse več slovenskih pop proizvajalcev se poizkuša v bolj resnih vodah, hkrati pa se nočejo preveč ali povsem oddaljiti od nekakšne "slovenske komerciale". Podobno kot pred časom Manci Izmaljovi se godi Roku Golobu, čeprav v navidez povsem drugačni glasbi. Golob, potomec Janija, se zdi, promovira svojo ploščo v takšnih oddajah, da človeka kar srh spreleti (Hri-bar, Čestitke in pozdravi), obenem pa bi bil rad...

Skinny Puppy: Mythmaker

Petindvajset let po nastanku in po kopici dogodivščin zveni skupina Skinny Puppy na Mythmakerju popolnoma drugače kot v osemdesetih letih ali na prejšnji plošči The Greate Wrong Of The Right. Čeprav imamo še vedno opravka z bizarnim electro industrialom z delčkom kitarske godbe, vseeno nekako nismo deležni potuhnjene bolezni godbene dekadence, kot jo je bilo mogoče zaznati v preteklosti.

Lusine: Podgelism

Malo škripanja, malo piskanja in malo melodije so stvari, ki na grobo najbolj zaznamujejo Američana iz Seattla Jeffa McIlwaina, bolj znanega pod partizanskim imenom Lusine. Zato tudi novi CD Podgelism, kjer ga remiksajo nekateri glasbeno podobni izvajalci od Apparata do Lawrencea, ni kaj dosti drugačen, kot če bi ga napravil sam. Najprej nas tlačenka malo prepiha, potem še malo poskoči - samo zato, da se nazadnje...

Libido: Drugič enkrat

Tale "holivudski kompleks", ko se hočejo sinovi osamosvojiti, hkrati pa postati vsaj tako uspešni kot očetje in zaradi tega res hudo trpijo, se je povsem prenesel v Slovenijo. Pa ne govorim samo o nepotističnih prijemih slovenskih oblastnikov, ampak predvsem o glasbi.

Von Suedenfed: Tromatic Reflexxions

Klubska oziroma plesna elektronika in njeni inovatorji se pogosto navdihujejo (in včasih tudi preizkušajo) v bolj avantgardnih strujah, avanturistov v nasprotni smeri pa je manj. Poleg tega ti zavoljo svojih artističnih teženj težko dosežejo pravi klubski učinek, ki bi na plesišču tudi resnično deloval.

Bungle: Down to Earth

Brazilci počasi lezejo iz lagodja latino-fluida in se počasi postavljajo pokonci z bolj ali manj temačnimi frekvencami drum and bassa. Po BTK-ju, ki vse bolj sveti na temnem nebu deep & dark zvoka, je tukaj s prvencem in po nekaj EP-jih tudi Bungle, ki pa vendarle ni ne tič ne miš. Tam nekje med vokali in boljenjem basa se umešča zvok, ki marsikdaj lahko sede v miksu ali skozi hitiče kot Just a little...

Alva Noto: Xerrox Vol. 1

Pod psevdonimom Alva Noto se skriva nemški umetnik zvoka Carsten Nicolai, ki je precej sodeloval s Sakamotom (projekti Vrioon, Insen in Revep ). Xerrox vol. 1 je njegov najnovejši samostojni projekt, na katerem se osredotoča na kopiranje različnih zvokov iz naše okolice - reklam, letališč, telefonov, skratka vseh zvokov, ki sestavljajo del vsakdanjega življenja sodobnega urbanega posameznika.

Masterlast: Mastery of Self

Ker se že kar nekaj časa v trdi kitarski godbi kažejo tudi brhka dekleta, je čas, da že pometejo s pomehkuženo mačistično nesnago, zasledeno predvsem v nu metal žvečilkah. Prvenec skupine Masterlast, ki je zrasel na zelniku dveh deklin, se lahko mirne duše kosa z mnogokaterim proizvodom nastopaških nu metalcev in jih pusti daleč za sabo. Napadalna kitarska godba raznolikih žanrskih vplivov, prežeta z obilico...

Beastie Boys: The Mix Up

Newyorški veterani Beastie Boys se po treh letih povsem nepričakovano vračajo z novim albumom. Nepričakovano zato, ker je navadno o njihovih svežih platah veliko govora in v zvezi z njimi veliko pričakovanj. Vsak njihov izdelek navadno postane kulten del popularne kulture, ki ga ni mogoče prezreti. Nekaj tednov pred izidom plošče so le postregli s skopo napovedjo, nekaj malega promocije pa so naredili z intervjuji.

Infernal Revulsion: Devastate Under Hallucination

Med mnogimi častilci iznakaženih trupel in sadističnih obredov je žal le malo takih, ki resnično izstopajo iz povprečja in seveda tudi ostajajo zvesti žanru. Japonska skupina Infernal Revulsion se ponaša s popolno nečlovečnostjo in dodelano godbo, ki se giblje nekje med death grind glasbeno govorico v stilu zasedb Suffocation, Dying Fetus, Skinless in še kom.

Krafty Kuts: Fabric Live 34

Don breakbeata Krafty Kuts se to poletje vrača z miksom za londonski klub Fabric in po lanski izdaji s številko 30 s Stanton Warriorsi brejki niso zveneli tako raznoliko. Že uvodna turntablistična sekvenca je prvi izmed vrhuncev, v intru se zlomijo salsa, funky in hip hop, ki prvič eksplodira v navitem remiksu Grandmasterjevega komada The Message.

Različni izvajalci: K4 format 07

Zelo srečno roko so imeli pripravljavci domače kompilacije neznanih ali vsaj ne tako razvpitih elektroničarjev, da se je na njihov natečaj prijavilo ogromno skladb, med katerimi je bilo nekaj prav izstopajočih. Tako jim je z lahkoto uspelo zbrati trinajst najboljših in jih zapakirati v domiseln ovitek. Ponavadi CD-ji z različnimi neznanimi ustvarjalci delujejo zelo amatersko, po zvoku in po kakovosti.

Amiina: Kurr

Zanimivo je, koliko glasbene ustvarjalnosti premore mala otoška državica na skrajnem severu Evrope. Amiina je skupina štirih deklet z Islandije, širši javnosti bolj znana kot spremljevalni godalni kvartet velikih Sigur Ros, ki se poznajo in igrajo skupaj še iz časov študija glasbe na reykjaviški akademiji. Že ime prvenca ponazori njihovo glasbo - Kurr pomeni ptičje žvrgolenje.

Jesu: Conqueror

Z ukinitvijo Godflesha je Justin Broderick končal hrupnejše obdobje v ustvarjanju in načel novo v obliki projekta Jesu, ki ponuja že drugi dolgometražni nosilec zvoka. Seveda smo vnovič priča melanholičnim, mračnim in raztegnjenim kitarskim prijemom, kakršne je Justin v preteklosti že ustvaril, le da je tokrat zašel v še bolj melodičen ambient in zavrgel mračnjaško težo brenkal.

Visioneers: Dirty Old Remixes

Pionir in inovator otoške plesne elektronike Marc Mac (polovica tandema 4Hero) se že nekaj let posveča produciranju inštrumentalnih hiphoperskih podlag. Tako je lani izšel album Dirty Old Hiphop, ki ga je Mac izdal pod psevdonimom Visioneers. Sedaj sledi zbirka remiksov. Treh komadov z albuma so se lotili oldskulaš Jazzy Jeff (odličen didžej, ki je žal bolj znan po "letenju čez prag" v znani TV-seriji) in,...

Cog: Course Over Ground

Za šumeči rockovski trio iz Osijeka bi bilo veliko bolje, če bi prvenec izdal že sredi devetdesetih let, ko je začel igrati in ko je bila zvrst dinamično menjajočega se ritma ter malce zdistorziranega, malce noise kitarskega zvoka še nekoliko aktualnejša.

Bast: Retinal Circus

Projekt Bast se je pojavil ob koncu devetdesetih let; v času, ko se je nekoč majhna, a idejno inovativna glasbena produkcija pod velikim vplivom tranzicijskih gibanj že dodobra osiromašila in se začela zgledovati po najplehkejših zahodnjaških glasbenih in umetniških trendih. Takrat je prva plošča kolektiva zvenela sveže, izvirno, napredno, vsaj v slovenskem prostoru, in je napovedovala pozitivne premike v glasbeni...

Miss.Bee: Designer Love

Člani skupine Miss.Bee so s temle projektom naredili korak, težko pa je reči, kam, naprej ali nazaj. V okolju, kjer kaj šteje le še dober nastop, bi lahko rekli, da so šli naprej, ker se bo njihova kitarska zgodba bolje rimala z malimi klubskimi odri. Če pa razmišljam o inventivnosti, se mi zdi, da so imeli veliko širše polje v svoji psihedelični fazi. Anyway, Miss.

Car Bomb: Centralia

V čedalje večji ponudbi po godbeno-tehnični izvedbi izredno zahtevnih skupin se je seveda razvila tudi oznaka zanje - mathcore. Tako kot večina predstavnikov tega žanra tudi skupina Car Bomb ponuja obilico glasbene kaotičnosti, ki jo v smiselno celoto postavi s prepričljivimi združitvami raznolikih godbenih pogruntavščin, kot so kričavi hardcore, tankočutni jazz, spevni acid rock, nepredvidljivi eksperimental...

David Toop: Sound Body

Po izdajah Dereka Baileyja, Harolda Budda, projektu Nine Horses in mojstrovini Blemish pri založbi Samadhisound prihaja na vrsto tudi znani britanski glasbeni teoretik, publicist, novinar - zvočni umetnik David Toop, ki mu je glasbeno eksperimentiranje pisano na kožo. Prvi album je izdal že leta 1975, in to pri založbi Briana Ena, potem je sledilo sodelovanje z različnimi eminentnimi glasbeniki, na praktični in...