India - World Library of Folk and Primitive Music

Zgleden ponatis albuma iz prve sistematične fonografske serije godb sveta, ki ji je od leta 1949 urednikoval Alan Lomax, opozarja na eno zares antologijskih. Izvorno se je album s posnetki iz leta 1950 in 1958 ponašal z naslovom Indian Folk Music, toda kasneje so ga preimenovali v "indijsko glasbeno antologijo". Zbiralec in urednik posnetkov je bil sloviti (etno)muzikolog, dolgoletni preučevalec...

Srp: Zadnja večerja

V jeku panka, med letoma 1979-84 je domačo urbano sceno zmotila, sooblikovala prevprašala in oplemenitila VIS Srp, obskurna, "subtilno opozicijska", pozitivna, nabrita banda. Novi, stari in neznani val obenem. Nekolikanj nežno, zmuzljivo trdo jedro.

Ferus Mustafov 4: The Heat of Balkan Gypsy Soul

Opa, v špilavcu je popoli domača produkcija za trg world music, točneje za tisti segment konzumentov, ki tripa na godbe Balkana. Hecno je, da se je nemška založba oklicala za “tropsko”, tropical music pa je bil eden famoznih predlogov za prazno žanrsko oznako, pod katero naj bi ob koncu osemdesetih let stlačili na zahodu zaznane popularne godbe Afrik, Ame...

Burnt by the Sun: Soundtrack To The Personal Revolution

Če koga zanima, kako se sliši cvrtje kože izpod pripekajočega, radioaktivnega sonca, so BBTS, na površni posluh še ena tistih nu metal skupin, pravi naslov za izpolnitev te slušne želje.

Tomaž Domicelj: Na planini je živel

Ne glede na to, kako pestri ali pisani so posameznikovi pogledi na Tomaža Domicelja, edinega enfanta terribla med slovenskimi estradniki, ki se svojemu slovesu niti v tridesetih letih kontinuitete ni izneveril, tu je na dveh ploščkih nanizanih štirideset razlogov, zakaj ga ne morete spregledati. Od Stare mame, Gospoda direktorja in Hondoidov do zglednih prepevov tipa Za vedno mlad, Irena, lahko noč, Kam...

Steve Earle: Jerusalem

Zgodovina Earlovega ustvarjanja je zgodovina ruvanja s konvencijami v ringu monumentalne ameriške institucije, ki se ji reče country glasba. Z njim sta se countryju, kot ga pojmuje nashvillski monopol, zgodila Bob Dylan in Sid Vicious naenkrat, v eni osebi, da ne govorimo o glavobolu, ki so ga varuhom brezmadežne podobe tradicionalnega glasbenega izraza povzročale njegove sicer žanrsko popolne melodije, zavite...

Montreal Smoked Meat

Minihouse, minimalistični, iz vijačenja po najbolj endemičnih elektronskih registrih porojeni nestvor se je zaredil v nemških laboratorijih (če ne celo kar pri Miku Inku ) in, glej si ga no glej, prečkal Atlantik, kjer je preplavil Montreal in postal za gigantskimi sendviči s prekajeno šunko druga okušanja vredna znamenitost mesta.

Gabriel Le Mar: Hear And Now

Če izvzamemo modne "progressive" popevke in "dosežke" velikih, na angleško tržišče prisesanih, že dodobra skurbanih zvezd, v domovini ni rednega dovoda transijade. Pa še ob prebiranju neznatnih curkov se rado zgodi, da avtorski plošček ob spodobnih vižah polnijo vaje za ti dve viži, mašila in dolgovezja.

Haemorrhage: Morgue Sweet Home

Madridska forenzična podružnica, ki svoje nekrofilske mrliške oglednike skriva nekje globoko pod zemljo, je izdala četrti veliki glasbeni priročnik za obskurno trančiranje trupel.

Marc Ribot: Saints

Mnogi so interpretirali godbo ameriškega črnskega saksofonista Alberta Aylerja. Danes je v uradni, revizionistični jazzovski zgodovini tipa Wynton Marsalis povožen in razglašen za slepo črevo, ki je utajilo "veliko tradicijo". Toda novatorski godbotvorci spet vse bolj posegajo po njegovem osupljivem "histeričnem spiritualizmu", po njegovih folk tunes, ki so v igri doživljale...

Mutabaruka: Life Squared

Mutabaruka je posnel nov album. Kdo? Tisti jamajški dub poet, ki je enkrat v daljnih, oddaljenih osemdesetih letih prvič šokiral, navdušil in razgrel intelektualnejšo reggae publiko z albumom Check It. Takojci je preizpraševal tisto nikdar zares definirano razmerje med Jamajko in jamajško diasporo ter ameriško publiko, ki naj bi bila potencialno black (črna in črnska), v štiklcu Blacks in America.

Jurki in basisti: Dama in top

Zasedba, ki je v zadnjih skoraj dvajsetih letih upesnila en sam obstojnejši komad, in sicer Od dela se umira, se je sodeč po tonusu Dame in topa dokončno poistovetila z njegovim joj kok sem jez dons utrujen sporočilom.

The Cranberries: Stars - The Best of 1992-2002

Še pomnimo naslov prvega albuma irskih brusnic iz leta 1993? Everybody Else Is Doing It, So Why Can't We, mar ne. Drži, če že vsakemu loleku uspe zaujčkati lestvice s triminutnimi galsko ubranimi pop skladbami, zakaj ne bi njim, ki so tovrstno godbo ob pomoči trpečega vokala Dolores O'Riordan zreciklirali v sezonsko pop klasiko s podaljšanim rokom trajanja.

Adam Beyer: Stockholm Mix Sessions

Ker je Adam Beyer skupaj z nekaterimi švedskimi sonarodnjaki utiral gaz v melodičnejši, dobro, vsaj s kakim prosto lebdečim motivom razprostranjeni tehno, seveda ne preseneča, da tudi njegov miks za založbo kanadskega superzvezdnika Tige z ne tako gostimi poudarki vabi z mesta, kamor bi Vas rado prikovalo didžejevsko enoumje.

Mina: Expander

Ali je mogoče v isti sapi, na istem ploščku, ugoditi tako dratarskemu kot elektronskemu ušesu in jo spotoma, četudi gre za plošček coverjev oziroma remiksov berlinskega, enako obojestranskega, “ progressive-organic-post-disco” ansambla Mina, odnesti brez naveličanosti poslušalstva s ponavljajočimi se frazami, akordi, melodijami? Pri Bungalowu pravijo, da.

Queens of the Stone Age: Songs for the Deaf

Uau. Samo z neko prezirljivo fascinacijo se lahko spominjam lastnih občutkov, ko sem se davno tega prvič zazrl v ledene oči Josha Hommeja in jih v trenutku odpisal kot zgolj še enega izmed patetičnih zajedalcev na grandžovem že precej razpadlem kadavru. Mnenje sem sicer zelo hitro spremenil, danes pa lahko ob misli na svoje ničeve instinkte samo nemo bolščim skozi ves tisti pepel, ki sem ga prisiljen nasipati po...

Nevis & St. Kitts: Tea Meetings, Christmas Sports & The Moonlight Night

Album je iz serije karibskih potovanj Alana Lomaxa leta 1962. Takrat je pokojni ameriški folklorist obredel male Antile in Trinidad s Tobagom. Že prej je bil v navezi s folkloristi, snemalci, lokalnimi poznavalci godb. Organizirali so snemanja skoz avdicije, na katere so drli lokalni, otoški muzičisti. Ena Lomaxovih posebnosti je bila, da je za snemanja vedno plačeval: 10, 20 dolarjev po komadu.

Naughty by Nature: Iicons

Ponavadi si resen človek ne more kaj, da se ne bi nasmehnil v brk, ko na kakšni newcomerski hiphop plošči posluša napihovanje in pametovanje mladincev, ki skušajo tudi mimo komadov, s kakšnimi kvazi poglobljenimi recitali v parih mislih zaobseči vso modrost sveta in vesolja. Stari mački vedo, da je treba modrost pri pametovanju izražati s zmanjševanjem števila besed in povečevanjem njih vsebinske vrednosti.

Rebeka Dremelj: Prvi korak

Miss, ki poje, je miss z možnostjo, da preživi, z možnostjo, da se z njo in na njej še nekaj zasluži. In eto miss plošče, miss izdelka, miss produkta. Rebeka je izjavila, da rada poje, kar je lepo, in pozneje je izjavila, da strokovnjaki ugotavljajo, da tudi dobro poje. No ja. V trend, ki na slovensko pop sceno prinaša več lepote in manj nujno izdelanih vokalistov, se tudi njeno brundanje lepo ujame.

Iindustrial Frequencies Vol. 4

Sicer zvočno nasilne industrijske frekvence so lepa zbirka raznolikih zvokov trušča tovarn in sorodnih mašinskih obratov, obogatenih z mehanskimi ritmi sodobne elektronike. Tako je možno slišati že skoraj nojzersko distorzirane zvoke industrial skupin kot so: Die Form, P.A.L., Noisex, Hypnoskull, Converter, Siechtum......, ki se na tem ploščku veliko bolj nagibajo k digitalnemu hardkoru kot pa k pocukranemu...

Lena: Lane

Kot kaže pričujoči plošček, je Mathias Delplanque dodobra seznanjen s klasiko in sodobnostjo digitaliziranega duba. Čeprav mu je nemalokrat iskati vzporednic v berlinsko minimalističnih, s tehnom popopranih smotkah, kakršne pri nas poha Chilli Space konzorcij, drugod preseneča z gostoto in psihedelično ubranostjo zvokovja, ki dehti po angleških, s transerji pobratenimi začetnikih zvrsti.

Johannes Heil: Heilstyle

Opa! Je enemu najbolj slavljenih tehno producentov, gospodu Heilu, po treh prisluha vrednih albumih zmanjkalo primernih označevalcev, ali pa je enostavno začel tudi sam verjeti v svojo božansko avreolo in se zatorej ni čuditi blago rečeno neskromnemu naslovu njegovega četrtega ploščka? Skromnost gor ali dol, verjetno bi bilo Heilu, ki si je utrl svojo pot iz minimalističnega tehna in se je tudi na pričujočem kosu...

Bratko Bibič & The Madleys: Na domačem vrtu

Godbeniško in filmsko in kinsko pobiranje sadov je žlahtno pregnan work in progress. Brez debate je med produktivnejšimi in domiselnimi, ki se dajejo na anemični domačiji. Na domačem vrtu je presežek. Pravzaprav je trojna rabota, ob kateri lahko novodobni "multimedialci" samo spokajo.

Zion Train: Original Sounds of The Zion

Saj. Od staroselcev digitaliziranega duba, angleške tolpe Zion Train načeloma ni bilo pričakovati nevemkakšnega presenečenja ali bognedaj škandala, morda le dostojno stajliš plošček, naslednika zmernega Love Revolutionaries ali Secrets of The Animal Kingdom, zbirke zgodnjih, hudo globokih dubovskih ekskurzov.

The Spanish Recordings: Galicia

Tole je vredno krajšega povzetka. Smo z Alanom Lomaxom, ki je leta 1952 v Londonu sredi urednikovanja svetovne fonografske zbirke godb. Šef založbe Columbia mu je postavil pogoj, da zbirke ne bo brez izbora godb iz Španije: "Požrl sem knedel zaradi El Caudilla in se odpravil na Mallorco na konferenco o ljudskem izročilu, da bi našel španskega urednika.

John Tejada: Daydreams In Cold Weather

Kalifornijec John Tejada se je sicer sprva ukvarjal s hip-hopom, zatem s tehnom in elektrom, a zdi se, da ga je Evropa močneje popušila šele s pričujočo izdajo pri "intelligent" (za razliko od verjetno trotlnom namenjene plesne) elektronski muziki zapisanemu Plug Researchu. Če je v Tejadini muziki iskati kunšta, ga najdete v izobilju, prejkone v srži filigranskih aranžmajev ter spolirane zvočne slike, kjer ne...

Toby Keith: Unleashed

When the going gets tough, the tough get going, radi rečejo Ameri, češ ko zagusti, se pokaže, iz kakšnega testa si. Toby Keith se od bombaškega atentata na rodni Oklahoma City na klic domovine odziva tako, da spusti z verige svojo hardlinersko naturo in med ostalim nasuva v rit major založbo, ki ga spregleda pri podeljevanju nagrad za najboljšega debitanta.

Zibaj - Radio Antena

Kompilacija vsega tistega, kar so si ne preveč spedenani okusi zaželeli letos poleti. Oziroma na kar so densali tisti, ki poslušajo Radio Antena.

Oasis: Heathen Chemistry

No, seveda se prvi kritikov impulz nagiba v smer totalnega sesuvanja, in sicer zato, ker je v primerjavi s čudovitima prvencema tole še vedno nekam kiselkast močnik. Zvezki z najboljšimi neobjavljenimi komadi The Beatles, ki so jih morali pred časom odkriti na kakem zaprašenem podstrešju, so se očitno dokončno izčrpali, tako da je treba zdaj na vse skupaj pogledati iz žabje perspektive, a če smo samo za naprstnik...

Bruce Springsteen: The Rising

“Ljudje si zaslužijo resnico, zaslužijo si odkritost in najboljšo glasbo, ki ti daje tisto nekaj, da se lahko soočiš s svetom.” Oceani vode so že pretekli od te Springsteenove izjave, ki, če se ne motim, pripada času izpred osemnajstih let, ko je Boss z E Street Bandom Ameriki zadnjič nastavil zrcalo v obliki fenomenalnega albuma Born in the USA.