3 Doors Down: The Better Life

Kaj je tisto, zaradi katerega so eni prvenci tako uspešni, da si začnejo lahko od njih cvenka nadebudni glasbeniki kar takoj zidati dvojne bazene, drugi pa so, še preden sploh dosežejo prodajne police, usojeni samo še za bargain bin? Čeprav je glasba v osnovi precej enaka? Res je, tudi zaradi promocije, vendar gre tu v veliki meri tudi za tisto nekaj, kar je tako težko ubesediti.

Shirley Bassey: The Remix Album... Diamonds are Forever

Le kaj je popadlo na pričujočem ploščku zbrane elektrotehnike, da so šli znova premešat in obdelat trakove otoške dive iz šestdesetih, srnjeokega grla, katerega dramatično vekanje se je zlilo s podobo mr. Jamesa Bonda v njegovih najbolj macho, legendotvornih časih? Mar so se, impregnirani s televizijskim sporedom prav v najbolj občutljivih letih, končno poklonili glasbenim preferencam in vrednotam svojih staršev...

Charles Lloyd : The Water is Wide

Saksofonist Charles Lloyd na "stara" leta postaja mojster jazzovske balade, kar je bila sicer od nekdaj njegova odlika in slabost. Šlo je celo tako daleč, da so ga - marsikdaj upravičeno - obtoževali neznosnega, melanholičnega "coltranizma", a pogostokrat preslišali njegov tenak, visok zven, večjo skopost v notah in neznansko slo po izvirnem in tenkočutnem igranju.

Jeb Loy Nichols: Just What Time It Is

Evo, tu je nekaj takega kot crossover po kantrijaško. Okej, neo country, če že moram biti natančen. Oziroma "transsubstanciacijski" country, če želim pofilozofirati o Nicholsovem zadnjem ploščku. V bistvu slaba novica za ortodoksneže, ki prisegajo na rasno čistost zvrsti, in izredno dobra za one, ki menijo, da je predalčkanje nujno zlo, vsiljeno s strani glasbenih multinacionalk.

LL Cool J: G.O.A.T. - The Greatest Of All Times

Mulc si je že pred šestnajstimi leti domišljal, da je car, zato si je tudi omislil umetniško ime, katerega interpretacija gre takole: Ladies Love Cool James. Zadeva je seveda lahko dvorezna, saj bi zlobni jezik kaj hitro prišel do ugotoviltev, da Jamesa ljubijo pusiji - no hard filings, prosim! In v resnici je bilo tako, da se je v petnajstih letih kariere LL precej oddaljil od kamna temeljca in počela početja...

Malachi Thompson: Rising Daystar

Malachi Thompson je bivši član čikaške umetniške združbe AACM. Je hardbopovski trobentar par excellence. Založba Delmark je taista zaslužna neodvisna hiša, ki je med prvimi sredi šestdesetih izdajala avanturistično in avantgardno muziko Čikagovcev, tako bluesovsko kakor jazzovsko. Rising Daystar je že njen osmi Thompsonov album. Thompson je bil dolgoletni motor Freebop Banda v sedemdesetih, del pogona African...

DD Synthesis: Swinging Macedonia

Bend je idealen za proslave, psevdoakademske komemoracije, za filmske podčrtave in za purgarske potrošnike world music, gladko bi šel celo na evrovizijski popevki. Swinging Macedonia je tako spretno peljan album, da v vsem rokokoju, ki čezvse igra na etnos v spregi s serioznim univerzalističnim artizmom, zlahka zapelje orientalistično uho.

Cephalic Carnage: Exploiting Dysfunction

Pensilvanijska firma Relapse se že nekaj časa ukvarja s proizvodnjo mletja, žaganja in glasbenega terorizma, v svojem rednem ciklu pa tokrat nudi visokokakovostni, stoodstotni hydrogrind skupine Cephalic Carnage. Cephalic Carnage, ki so na naslovnico natisnili lepo zbirko mutantov in spačkov, se podobno obnašajo tudi v glasbi in združujejo vsemogoče, mutirane variante dratarske muzike.

Macabre: Dahmer

Ob navalu množičnih morilcev in drugih psihično motenih posameznikov se je v Teksasu pred sedemnajstimi leti pojavil bend Macabre, ki se od samega začetka ukvarja z eno in isto temo - s serijskimi morilci. Na najnovejšem izdelku Macabre v šestindvajsetih šusih obešenjaškega hardcore metala predstavijo Jeffryja Dahmerja, morilca osamljenih homoseksualnih duš.

Underworld live: Everything, Everything

Kakor verjetno drži, da so le redke dratarske, v živo posnete plošče upravičile svoj nastanek, pa to tembolj velja za elektroniko, kamor ravno še sodijo Underworld. Razen, seveda, če bi radi na enem ploščku kupili združene uspešnice tega ali onega ansambla in za popolnejše vživljanje poslušali, kako ob špicah rjuje in ob premorih premolkne v parterju nagneteno ljudstvo.

BILLY BRAGG & WILCO: Mermaid Vol. II

Airline To Heaven. Ena izmed najlepših pesmi, ki sem jih slišal v zadnjem času. Pretežno akustična in scela neprimerna za kak samomorilski okoliš, ki so mu odtenki poetičnega sarkazma španska vas. Skratka, ljubezen na prvi posluh. Štiklc, kakršnih je zaradi mainstreamovskih pravil igre slišati vse manj, še redkejši pa so albumi, na katerih so pesmi kot Airline To Heaven najboljše med enakimi. Mermaid Avenue Vol.

B.B. KING & ERIC CLAPTON: Riding With The King

Interesantna kombinacija, ni kaj, še zanimivejše pa je vprašanje, komu od dueta bo bolj koristila in na čigavem zelniku je zrasla zamisel zanjo. Glede na to, da je 75-letni B.B. King pred kratkim izdal iskriv in hudičevo vitalen album Makin' Love Is Good For You, medtem ko je gospod Slowhand postal sinonim za dežurno cmero na soundtrackih osladnih romantičnih komedij, je jasno, da ni B.B.

CHANNEL 1 - A Compilation of Output Recordings

Londonska firma gornjega imena nudi raznovrsten asortiman, ki sega od melanholične, Ovalne ambientale preko knajpanja presunjenega poslušalstva z ušesa parajočimi kontrasti in posrečenih, iskrivih electro burk do polnovrednih mezgalic, značilno barvo pa ji poleg očitne navezanosti na sintetizatorsko izročilo zgodnjih osedemdesetih dajejo dobro procesirani vokali, dostikrat v vlogi efekta ali pavlihe, tja do...

ANGEL DUST: Enlighten The Darkness

Prijetno presenečenje. Dortmundski grivarji, ki so v drugi polovici osemdesetih ropotali na albumih Into The Dark Past in To The Dust You Will Decay ter brez upa komercialne zmage razsipavali trešersko energijo, so svoje neoporečne potenciale naposled skoncentrirali na albumu, ki vešče in s stilom preigrava vse klišeje, zaradi katerih so metalci v podzemlju urbane godbe postali tako mogočno pleme.

KOKO TAYLOR: Royal Blue

Gospo Koko je enkrat v zgodnjih jutranjih urah zbudil telefon: "Žiu, mam štiklc zate. A uletiš v studio. Zdejle." Ni bila "nora", ali pač, da tega ne bi storila. Klical jo je namreč Willie Dixon, meštre za bluesovske, po današnjem vokabularju R&B bombe. Tisti, ki je Muddyja Watersa zapeljal v mačo mojo workin' postavljaštvo, Howlina Wolfa pa v Spoonful.

GOLDFRAPP: Felt Montain

Ojme! S prvenca, ki sta ga zvalila Alison Goldfrapp, nekdanje pomožno grlo Trickyja in Orbital, ter za orkestracijo zadolženi Will Gregory, kar kapljajo, lijejo debele solze in v usodni ljubezni skrotovičena čustva, značilni piš živih godalcev pa daje vedeti, da smo se znašli v eni Barryjevih bondiad. Še en stilistično dovršeni retro ekskurz, strateški umik pred grozljivim likom sodobne zabavne glasbe? Menda bo...

CHRISTIAN VOGEL: Rescate 137

Kdove, če je kdo od konec tedna mezgajočih že kdaj slišal za Christiana Vogla, ki zaradi svojega, v primerjavi z mnogimi gostujočimi bombarderji razumniškega pristopa do elektronike seveda še ni vrtel v deželi do ročaja prežvečenih dud, zategnjenih pantomimikov in tevtonskih koračnic? Vogel je doslej izdal že bataljon plesnih vinilov in pest ploščkov, na katerih praviloma gode v naslonjaču instaliranim krajanom,...

COREY HARRIS & HENRY BUTLER: Vu-du menž

(CD, Alligator 2000; distribucija in prodaja Statera)

RUNEMAGICK: Ressurection In Blood

(CD Century Media `00, uvoz Dallas)

CHRISTIAN DEATH: Born Again anti Christian

(CD Candlelight `00, uvoz Nika)

LITTLE FEAT: Chinese Work Songs

(CD '00, SPV; distribucija: Panika)

ANDREJ ŠIFRER: Muza moj'ga bluza

(CD '00, ŠifCo Music; distribucija: Dallas)

SPUNK: Det eneste jeg vet er at det ikke er en stovsuger

(CD, Rune grammofonr/ECM 2000; distribucija in prodaja Statera)

DEFTONES: White Pony

V Magic: The Gathering obstaja močna karta po imenu Wall of Swords, mimo katere se lahko v enem kosu prebije le malokatera leteča beštija. Nič manj nazobčan se ne zdi tale kitarski zid bolečine, ki so ga še enkrat znova zacementirali Deftones. Glede na promocijsko kampanjo so se tokrat odločili osvojiti tudi lep kos mainstream ozemlja, saj se tako videospot kot njihovi intervjuji pojavljajo v terminih in...

PAUL SIMON: Greatest Hits - Shining Like a National Guitar

Bilo je skoraj točno pred 35 leti. Producent Tom Wilson je akustično vižo The Sound of Silence podložil z električnimi kitarami in bobni ter jo izdal kot singel. Simon & Garfunkel nista imela časa protestirati. Komad je šel čez noč v cvet, šinil na vrh ameriške lestvice in prerasel v zimzeleno tepiharsko himno. Simon & Garfunkel sta postala ikoni.

JOI: We Are Three

Dvojec v Angliji živečih bratov Shamsher se je nedavno tega prepolovil, pred svojim odhodom iz te solzne doline pa se je Harun iz očetnjave, Bangladeša, vrnil s posnetki tamkajšnjih ljudskih muzikantov in bratu Faruku olajšal izdelavo njemu posvečenega, prvenec nadkriljujočega ploščka. Joi morda niso tako polikani in zatransirani kot Banco di Gaia, se ne zračijo s tolikšnimi količinami psihedelikov kot Loop Guru,...

SICK RHYME SAYAZZ (BOLESNA BRAČA): Lovci na šubare

Hrvaška estrada in rock pozemlje sta se v naših logih vedno dobro prijemala, po njunih sledeh pa korajžno stopa tudi hrvaški hip hop, ki s hitro si sledečimi izdajami novih produktov redno pljuska tudi na alpsko zemljico. Po obeh kompilacijah oddaje Blackout Rap Show ter samostojnih izdelkih Tram 11 ter Stoke i Nereda iz Zagreba, ter mediteranskih edicijah DJ-ja Pimpa in The Beat Fleet vam tokrat v posluh...

MAMBO KINGS

Izdelek (primorskih?) popevkarjev je res dober primer, kako lahko popevke dokončno priskutite vsakemu. Na kaseti mambo kraljev je več kot 20 (!!!) najrazličnejših v glavnem dalmatinskih in še drugih balkanskih žur hitov, in ko slišiš vse verzije, si sit jugonostalgije za naslednjih deset let. Nekakšen primorsko-latino-dalmatinski bend igra celo I tebe sam sit, kafano.

RICHARD ASHCROFT: Alone With Everybody

Heh, upam, da mi Jure ne bo preveč zameril, ampak glede britpoperjev se nikakor ne morem znebiti občutka, da predstavljajo slepo črevo na telesu sodobne popularne glasbe. Saj veste, vsa ta psihedelija, ves ta spleen, vsa ta alter štimunga, ki naj bi premikala tirnice popkulturnega dogajanja. Če je kdo simptomatično predvidljiv, potem so to britpoperji.

DER DRITTE RAUM: Distanz

(CD Virgin '00, distribucija Dallas)