-
11. 8. 2017 | Mladina 32 | Kultura | Portret
»To pa je moj les!« je vzkliknil, ko je tovornjak, naložen s hrastovimi letvicami, prihrumel na delovišče Forme vive ob starem samostanu v Kostanjevici na Krki. »A take mi je pripeljal? Vse enako kratke!« je bil presenečen. »Jao, upam, da ima še kje kakšne daljše!« ga je zaskrbelo, saj je moral končati še eno glavo, da bi izpolnil načrt, predložen komisiji Forme vive.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Kultura | Portret
Anja Slapničar, oblikovalka keramike
V oči ji je padla skodelica. Nizka, trebušasta skodelica s tremi okrasnimi bunkicami. Držalo ima prifrknjeno navzgor in iz njega štrli še rožiček. Ta skodelica je danes razstavljena v Dolenjskem muzeju. Pred več kot dvema tisočletjema pa so jo uporabljali Kelti, eno od ljudstev, ki so se ustalila natanko tam, od koder izvira tudi sama.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Kultura | Portret
Prepoznavni slog je razvila že na začetku umetniške kariere. Od takrat jo poznamo kot slikarko in grafičarko, ki praviloma ustvarja barvno pritajene geometrijske kompozicije, v katerih ne zaznamo samo vpliva abstraktnega geometrizma, temveč se dotikajo skoraj vseh -izmov prejšnjega stoletja. Monumentalne slike gradi s pomočjo ponavljajočih se vizualnih znakov, denimo kvadratov, pravokotnikov, trikotnikov, krogov in črtnih linij, ki jih postavlja v dialog.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura | Portret
Miha Mohorič, filmski ustvarjalec
Poenostavljeno povedano je pripadnik ljudstva, ki ni zamejeno z nacionalnostjo, raso, religijo ali specifično ideologijo. To ni nikakršna skupnost, prej je to razpršena množica nomadov, svetovnih potepuhov, izučenih v različnih obrteh. To ljudstvo ne sprejme nikogar, vendar je odprto za vse. Zgolj od vsakega posameznika je odvisno, ali želi biti njegov član. V angleškem jeziku se njegovim pripadnikom pavšalno reče freelancers, po naše svobodnjaki oziroma svobodne duše. Velikokrat se jih drži stigma zanesenjakov, ki bežijo od stabilnega življenja, vendar ti ljudje zelo dobro razumejo sporočilo ameriške anarhistke Emme Goldman: »Ljudje imajo samo toliko svobode, kolikor imajo pameti, da si jo želijo, in poguma, da si jo vzamejo.« Mohorič sodi med tiste, ki so našli pot ven iz mišjega labirinta, ki je pravzaprav naša družba z vsemi svojimi zidovi, ovirami in bedno majhnimi nagradami.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Šuljo, elektronski producent in beatmaker
Njegova nedavno izdana druga solistična plošča Scrap Metal lahko poslušalca zavede. Vrhunska raven tehnične podkovanosti, izjemna spretnost pri manipulaciji z zvokom in mojstrski posluh za (mikro) detajle dajo hitro vedeti, da za ploščo stoji zelo izkušen producent. Toda po drugi strani izraz, naslonjen na kopico aktualnih, drznih elektronsko plesnih trendov, razkriva, da gre za delo ustvarjalca, ki se ne obremenjuje z zapovedmi klasične šole. Teh se celo zavestno izogiba.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Kultura | Portret
Mirt Komel, filozof in pisatelj
Njegov romaneskni prvenec Pianistov dotik, izšel je predlani pri založbi Goga, je poglobljen premislek o čutilu, ki ni prav pogosto tema literarnih del: dotiku. Gabrijel Goldmann, protagonist zgodbe, je v grobih obrisih zasnovan na podlagi življenjepisa kanadskega pianista Glenna Goulda, še zlasti pa ene samcate hibe – tega, da se pianist brez rokavic ni zmogel dotakniti ničesar drugega kot klavirskih tipk. Avtor bralca na način vzgojnega romana popelje skozi pianistovo življenje, od prvega stika s črno-belimi tipkami do spoznanja o osebni odrešitvi v skladateljskem ustvarjanju , da bi ob posebni obliki dotika, torej glasbenikovem dotiku glasbila, premišljeval o naravi tega čutila in prikazal njegovo negotovo usodo v današnjem svetu.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Kultura | Portret
Oliver Pilić, vizualni umetnik
Pri dvaindvajsetih je našel svoje mesto, svojo metropolo, ko je »uletel« v New York. Svetovna prestolnica umetnosti, financ in mode ga je osvojila v šestih minutah, ali kot pravijo poznavalci tega mesta: nekdo pripada New Yorku nemudoma, drugi v petih minutah, tretji nikoli. Denarja je imel za slab mesec življenja, tako je v Harlemu stopil v enega izmed hostlov in vprašal, ali imajo zanj delo. Lastniki so si izmenjali nekaj pogledov in mu predlagali, da prevzame vodenje celotnega hostla sam, vse od recepcije do pospravljanja sob. Vzel je »job« in ostal v New Yorku eno leto. Ob vsem garanju je imel dovolj časa in energije, da je spoznaval mesto in srkal njegov »way of life« in seveda umetnost, ki se je kotila po galerijah in ateljejih. Ja, sodi med tiste, ki so utrip mesta takoj začutili kot svojega. Pripadnost New Yorku se še vedno kaže v njegovi umetnosti – vse od motivov, dinamike, aktualnih političnih tem in postopkov umetniške produkcije.
-
23. 6. 2017 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Sašo Vrabič, slikar in beatboxer
Izhaja iz slovenjegraške družine, kjer se je veliko pelo, igralo inštrumente in po zaključenem delovniku celo slikalo. Tako ne preseneča, da se je že ob koncu osnovne šole odločil za oblikovno srednjo šolo v Ljubljani. Tam je še več risal, v tem času pa se je doučil tudi igranja na inštrumente, saj so imeli doma poleg flavte in saksofona še kitaro in klavir.
-
16. 6. 2017 | Mladina 24 | Kultura | Portret
Mitja Vrhovnik Smrekar, skladatelj
Uglasbeni Shakespearovi soneti, ki jih je lani v okviru tematskega festivala Shakespeare za vedno v Cankarjevem domu pripravil s svojo matično skupino Bossa de Novo ter igralcema Borisom Cavazzo in Urško Taufer, razkrivajo njegov pristop v skladateljskem delu. S Primožem Vitezom, prijateljem in pevcem Bossa de Nove, sta izbrala nekaj sonetov iz obeh delov zbirke sonetov angleškega barda; torej iz prvega, namenjenega moškemu, in drugega, namenjenega temni gospe. Najbolj znanega med njimi, Sonet 130, ki v prevodu Janeza Menarta nosi naslov Ne, ona nima žametnih oči, pa sta pripravila v kar petih izvedbah – v angleškem izvirniku, portugalščini, italijanščini in dvakrat v slovenščini. Z različnimi uglasbitvami istega soneta sta hotela poudariti, da gre v Shakespearovih sonetih za variacijo ene in iste teme, ljubezenskega »razmerja med dvema človekoma«, saj to »žene človeštvo naprej na mikroravni in na splošno«.
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura | Portret
Dan Adlešič, oblikovalec in vizualni umetnik
Je eden tistih umetnikov, ki se zavedajo naslednjega: če se jemlješ preveč resno, te ne bo resno jemal nihče. Njegova »prismuknjena« dela podirajo meje med unikatnim oblikovanjem, instalacijsko umetnostjo in oblikovanjem, predvsem pa jih zaznamuje izrazito humoren značaj. Po tradiciji sodobne nizozemske šole unikatnega oblikovanja ustvarja pohištvene objekte, ki imajo mnogo več konceptualne kot uporabne vrednosti. Prepričan je, da se »ljudje lažje poistovetimo z vsakdanjimi predmeti kot pa z neko abstraktno sliko ali čim podobnim«.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Kultura | Portret
Glavni junaki njenih del so živalce. Ne živali, živalce, saj so videti kot mladički, in to takšni silno ljubki, pravljični. Za srnico z belimi pikami na rjavem kožuhu se zdi, da je ravno naredila prve korake. Puhast bel zajec je zaspal, obdan z zvončki in drugim pomladnim cvetjem. Tu so še ježki, veverice, taščice, miške, lisice, sove, medvedi, jazbeci in druga bitja, ki se smukajo po jasah in drevesnih krošnjah gozdnega kraljestva.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Kultura | Portret
Dojaja, didžej in producent elektronske glasbe
Redkim didžejem na lokalni rave sceni uspe ostati relevanten tako dolgo, kot to uspeva Marjanu Crnkoviču, bolj znanemu kot DJ Dojaja. Pri tem ostaja zvest koreninam, v značilnem zvoku ostaja konsistenten in se – drugače od nekaterih svojih pajdašev iz devetdesetih let – ne prilagaja komercialnim trendom klubske elektronike. Vendar pa že dve desetletji išče njene napredno zveneče anomalije, ki jih v svojih setih predstavlja mladim rejverjem. Bil je na primer eden prvih, ki je občinstvu, razvajenemu s hitrimi udarci »oldies goldies« štanc, predstavil deep tehno.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura | Portret
Tadej Golob, pisatelj in novinar
Težko je napisati portret nekoga, za katerega si prepričan, da bi sam lahko napisal boljšega. Tadej Golob je namreč eden najboljših slovenskih piscev, poleg tega pa so ena njegovih specialnosti prav razširjeni portreti – biografije. Ovekovečil je že življenje Petra Vilfana, Zorana Predina in Gorana Dragića. V njegovi glavi in računalniku, ne pa še na papirju, je tudi že življenjska zgodba Milene Zupančič. Enako težko kot napisati portret bi bilo, iz istega razloga, s Tadejem Golobom delati intervju. Njegovi intervjuji, ki jih je 15 let ustvarjal za slovensko izdajo Playboya, so zgled tudi novinarjem iz bolj oblečenih medijev.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura | Portret
Rok Zalokar, pianist in skladatelj
Za portret smo se dogovarjali že lani, ko je s svojim Rok Zalokar triom na slovenski turneji predstavljal izid njihove druge plošče Vol. 2. Zaradi natrpanega urnika in zato, ker se je takoj po turneji vrnil v Rotterdam, kjer zaključuje študij klavirja, se nam namera ni izšla. Nova priložnost pa se je ponudila te dni, ob izidu dolgometražnega prvenca Fruitile zasedbe Kukushai, v kateri ustvarja skupaj s pevko Evo Poženel in južnokorejsko bobnarko Sun Mi Hong.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Kultura | Portret
Je prva slovenska oblikovalka, ki ji je uspelo zmagati na prestižnem mednarodnem tekmovanju iz modnega oblikovanja International Talent Search v Trstu. Na njem se je lani predstavila z inovativnim objektom, oblikovanim iz Swatchevih materialov: s povečevalno lečo, skozi katero se lahko pogledamo v ogledalo in se v zavetju intime zazremo v svoje povečano oko. In prepričala. A prepričala ni le vodilnih imen iz modne industrije, temveč tudi kreativnega direktorja švicarskega urarskega koncerna. Povabil jo je v Swatchev laboratorij v Zürichu in tam je zadnjega pol leta soustvarjala podobe za različne kolekcije njihovih ur.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Kultura | Portret
Po desetih letih srečevanj na raznih pesniških dogodkih, predvsem na Mladih rimah, po nemalo izmenjanih besedah, me pred tokratnim srečanjem nenadoma prešine, da o njej vem zelo malo. Nič kaj dosti onkraj podatkov, vezanih na njeno pisanje: dve leti po zagonu Mladih rim, ki so svoboden prostor pesniške besede nasproti zaprti uveljavljeni sceni, izda prvenec Rumeno gori grm forzicij (LUD Literatura, 2008). Na literarno polje vstopi v velikem slogu, saj s svojo tankočutno poezijo, napisano s kirurško natančnostjo, prejme nagrado za najboljši literarni prvenec, obenem pa postane še vitezinja poezije in zmagovalka ljubljanskega pesniškega slama. Lani je po osmih letih premora izdala zbirko V suhem doku (LUD Literatura, 2016), ki dobiva odlične kritike, tudi nominacijo za kritiško sito. Kdor jo je slišal javno brati, jo pozna tudi po težko ubesedljivem učinku njenega branja, po raskavo toplem glasu, ki še trenutek prej bučen prostor umiri, ga spravi v ravnovesje in napolni s toplino. Nekaj na njeni prisotnosti je, kar pomirja in nudi uteho, toda – iz česa se vse to napaja?
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Kultura | Portret
.čunfa, elektronski producent in beatmaker
Svoj prvenec, malo ploščo Analog Mind, je objavil pred natanko dvema letoma. In po tistem, sploh pa po lanskem izidu albumskega prvenca Obsolete, se je Jan Bajc Funa, bolj znan kot .čunfa ( ja, s piko na začetku), dodobra uveljavil na domači alter glasbeni sceni. Je eden naših najvidnejših in najdejavnejših producentov oziroma beatmakerjev na presečišču elektronske glasbe in hiphopa, ki z vsako novo ploščo in nastopom potrdi, da budno spremlja aktualne svetovne smernice. Zato ni naključje, da je bil prejšnji petek med peščico izbrancev, ki so nastopili na prvem slovenskem Boiler Roomu in se v živo prek spletnega video prenosa predstavili svetovnemu občinstvu.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Kultura | Portret
Prismojeni profesorji bluesa, bend
Že nekaj časa veljajo za eno naših glavnih koncertnih atrakcij. Množice navdušujejo tako na večjih prizoriščih, kot sta Križanke ali Kino Šiška, kjer bodo v sredo, 19. aprila, predstavili svoj novi album, kot tudi v zakajenih klubih, beznicah in celo na parnikih, ki plujejo po ameriški reki Misisipi. Na nedavni turneji po Ameriki so igrali tudi na ameriški različici Oktoberfesta v St. Louisu, kjer so z udarnimi vižami razplesali upokojence, oblečene v bavarske lederhoze in lovske klobuke. Lani so odigrali kar 167 koncertov, letos bo številka še višja. A tudi če kdaj povabila na koncert slučajno nimajo, ne čakajo nanj, temveč stopijo ven, na ulico, in zaigrajo mimoidočim.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Portret
Tanja Komadina, ilustratorka in striparka
Ne more biti dolgo pri miru, zato risanje, ki je povezano z dolgotrajnim sedenjem, pogosto prekinja s tekom. Odteče nekaj kilometrov in se vrne k delu. Tudi v stripih in ilustracijah ima rada gibanje, dogajanje, sicer se začne dolgočasiti. Rada ima dramo, realizem, značilne drobce pri ljudeh in v njihovem vedenju, ki jih preliva v zgovorne risbe. Raje riše ljudi kot živali.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Kultura | Portret
»Pred ruševinami, ki dajejo čutiti pokol, nihče mirno ne sanjari.« Ta misel uvaja neskončni niz občutij, dogodkov in dejanj v zgodovini človeštva. Govori o uničevanju starih in novih mest ter kulturne dediščine v sedanjih vojnah na Bližnjem vzhodu. Hkrati uvaja temo diplomske naloge Miloša Kosca, pa tudi enega izmed njegovih projektov, nagrajenih na mednarodnem natečaju v Ukrajini.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Miklavž Komelj, pesnik in znanstvenik
Nekatere oznake zanj so si zares nasprotujoče: petrarkist – avantgardist, pozicija idiota – pozicija poeta doctus (»učenega pesnika«), skrajna senzibilnost – terorizem, če naštejemo le nekatere izmed njih. Tudi kot znanstvenik je »neulovljiv«; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doktoriral s temo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, v disertaciji torej piše o svetu lepega per se, je pa tudi avtor odmevne študije z naslovom Kako misliti partizansko umetnost?. V njej je rehabilitiral revolucionarno razsežnost partizanstva, ki jo danes včasih zanikajo celo sami borci. In medtem ko na parnasu slovenske literarne zgodovine kraljuje France Prešeren, se sam navdušuje nad poezijo njegovega »rivala« Jovana Vesela Koseskega, ki ga je literarna zgodovina izločila iz kanona. V takšnih protislovjih uživa in se z njimi kot pesnik in znanstvenik premišljeno poigrava. Ko so ga nekoč vprašali, kakšen duh veje iz njegovih pesmi, je odvrnil, da morda »inkvizitorski«, da je torej njegov modus operandi raziskovalno sprašujoč.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Kultura | Portret
Hana Karim, oblikovalka keramike
Zadnje čase se zdi, da ima rada črno barvo. Z njo prekrije krožnike, ki jih je pred tem enkrat že žgala, nato pa nanje posuje množico drobnih kapljic, belih, modrih, rdečih, zelenih ... Nemogoče je predvideti, kam točno bodo padle, a prav v tem je glavni čar. Le tako bo končni izdelek, potem ko bo seveda prestal še drugo žganje, videti kot prostrano vesolje.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura | Portret
Pred mesecem dni je za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih prejela nagrado Prešernovega sklada. Ta je bila najprej priznanje njej sami, a gotovo tudi znak, da sodobna klasična glasba pri nas morda naposled dobiva zasluženo pozornost.
-
Je lanska Severjeva nagrajenka, prejemnica nagrade, ki jo vsako leto podelijo za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih. Nagrado je prejela za vloge v predstavah Evropa, Tarzan in Zaljubljenca, komisija pa je svojo odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da je igralka v zadnjem letu v SNG Drama Ljubljana »odigrala tri izrazite vloge, ki odražajo njeno igralsko zrelost in vrhunsko umetniško kondicijo kot tudi položaj ženske, vpete v turbulentne družbene razmere in zapletena intimna razmerja«.
-
Žiga Divjak, gledališki režiser
Njegova predstava Človek, ki je gledal svet, na ogled je v Slovenskem mladinskem gledališču, tematsko pravzaprav ne ponuja novih uvidov v zakonitosti delovanja sodobne globalne družbe. Z dramaturginjo Katarino Morano sta jo namreč zasnovala kot omnibus žanrsko raznolikih prizorov in v njem drug ob drugega postavila različne znane zgodbe »ponižanih in razžaljenih« iz nam bližnjega in bolj oddaljenega sveta. Vse imajo skupni imenovalec v ujetosti v svetovnem izkoriščevalskem sistemu.
-
Na dan, ko smo se pogovarjali s scenaristoma komedije Pr’ Hostar, Dejanom Krupićem in Goranom Hrvaćaninom, je njunemu filmskemu prvencu manjkalo še 16 tisoč gledalk in gledalcev, da bi postavili rekord najbolje gledanega slovenskega filma. Tik preden smo Mladino poslali v tiskarno, mu jih je manjkalo le še približno deset tisoč. Rekorder je tako še vedno film Gremo mi po svoje, ki si ga je ogledalo 208 tisoč ljudi, a Pr’ Hostar je tesno za njim.
-
Nightwave, producentka elektronske glasbe in didžejka
Že konec devetdesetih je bila kot mlada rejverka navdušenka nad techno partiji. Te je obiskovala kar z beležko in lokalnim didžejem »težila«, da so ji zaupali naslove komadov, ki so nanjo naredili vtis. Te zapiske je čez čas pretvorila v fizične nosilce zvoka in že v najstniških letih pričela z didžejanjem. Nekaj časa je s techno seti zabavala sorojake, pri osemnajstih pa se je preselila v London. Zdaj že leta živi in ustvarja v škotskem Glasgowu.
-
Katja Felle, vizualna umetnica
V umetniškem studiu običajno pričakujemo nekakšen ustvarjalni nered, vendar ga v ateljeju te mlade koroške umetnice iz Slovenj Gradca ne bomo srečali. Njene poteze s čopičem so tako nadzorovane, da ji na tla ne uide niti kaplja barve. Pravi, da za ustvarjanje potrebuje čist, miren in izpraznjen prostor, ki ji pusti, da se osredotoči na nalogo pred seboj.
-
Če spremljate domačo alternativno sceno, ljubljanski rockovski kvartet nedvomno že poznate. Če ga še niste slišali v živo ali pa ste marca lani spregledali izid njegovega albumskega prvenca Things People Don’t Like, ste njegovo ime lahko zasledili v nedavnih pregledih najboljših lanskih plošč. Radio Študent jo je (upravičeno) izbral celo za najboljšo domačo ploščo leta 2016. Ja, v resnično presežnem letu za albume domačih zasedb so Persons from Porlock posneli eno najbolj opaženih plošč, ki je skupaj s ploščami zasedb Matter in Haiku Garden ter producentov Blaža in .čunfe močno prevetrila domače glasbeno dogajanje.
-
Vesna Bukovec, vizualna umetnica
Lani je za projekt Begunec_ka sem ilustrirala 12 zgodb beguncev in begunk, ki jih je v časniku Delo popisala Widad Tamimi, v Sloveniji živeča italijanska pisateljica. Widad, s katero sta se spoznali v begunskem centru v Šentilju, namreč ni hotela, da bi bile ob zgodbah objavljene fotografije beguncev, saj bi jim tako »odvzele dostojanstvo«. Z ilustracijo pa je mogoče zajeti njihove zgodbe, vzbuditi sočutje in empatijo do njih in na svojstven način opozoriti na neprimerno ravnanje slovenskih oblasti v begunskih centrih. Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat je v analizi projekta opozorila, da je avtoricama s svojim pristopom uspelo preplesti javni spomin z osebnim, da bi prenesli sporočilo »o naši vpletenosti v trpljenje drugega«.