Franšizna država

V decembru sta v slovenski javnosti bili objavljeni dve izjavi oz. trditvi. Prva je bila trditev generalnega sekretarja NATA g. Rutteja, da se bo potrebno odločiti, da naj bi del sredstev, ki jih države porabijo za socialne in zdravstvene izdatke, uporabili za oborožitvene namene. Druga pa je novica, da naj bi bila dinamika koriščenja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost povezana z našo hitrostjo pri pripravi in sprejemu pokojninske reforme. Ni dvoma, da lahko Nato sprejema standarde potrebnih finančnih sredstev (za potrebe obrambne sposobnosti celotne zveze). Ni dvoma, da ima EU tudi dopolnjujočo pristojnost. Vendar pa gre na področju zdravstva in sociale za področja, ki so še vedno v pristojnosti držav članic.

Novoletno pismo starejših, upokojenk, upokojencev Vladi Republike Slovenije

Spoštovani.

V zaklonišča

Torej: če jih boste imeli, zaklonišča, se boste izognili nevarnostim, ki jih prinašajo oboroženi spopadi. Mirovniki z zaklonišči nimajo nič skupnega, so pa povsod po svetu »nebotigatreba«. V nobeni vladajoči strukturi niso dobrodošli in vsi se jih izogibajo - kot nekoč gobavcev. Značilno je to tudi za EU, ki se je takoj postavila na stran »napadene države« in ji zagotovila vsestransko pomoč »dokler bo to potrebno«, tudi ad evitum. In to pomoč EU res dosledno izvaja. Posledice so vsestranske: razvojno nazadovanje, gospodarstvo v težavah, povečana neenotnost članic EU. Informacijska politična enotnost je še zagotovljena, zato se pojavljajo politične krize z naraščajočo vlogo populistov, ki begajo predvsem pomembnejše sloje prebivalstva. Stroški za vojaško in finančno pomoč Ukrajini so iz meseca v mesec večji. Mirovnih pobud za zaustavitev spopadov ni slišati, spopadi na ukrajinskih bojiščih potekajo že tri leta, kot bi šlo za proučevanje novih orožij in prilagajanja novi vojaški taktiki in strategiji. Strah pred eskalacijo spopadov je iz meseca v mesec večji. In vsi pričakujejo novega odrešenika, strica iz Amerike, ki bo kot »deus ex machina« uredil zadeve. Ampak, problem je evropski in EU je tista, ki bi morala zagotoviti mir. Najprej z zaustavitvijo spopadov in oboroževanja!

Nam res ni mar?

Novinarka Monika Weiss je temeljito predstavila probleme slabega zraka v naših mestih in njihove glavne onesnaževalce ter kakšna so bila dosedanja prizadevanja za izboljšanje zraka. Zanimivo je primerjanje stanja onesnaženosti zraka, ki ga je opravila Evropska agencija za okolje in ki je stanje kakovosti zraka v Ljubljani uvrstila med najslabša mesta v Evropi. Še bolj je zanimivo primerjati skromna prizadevanja za izboljšanje stanja v naših mestih s prizadevanji drugod po Evropi. Delo je 7. decembra objavilo globalni pregled, ki ga je pripravila analitična enota The Economist Inteligence Unit pod naslovom Deset poslovnih trendov v letu 2025 in napovedi za 15 gospodarskih panog. V delu, ki se nanaša na prizadevanje za izboljšanje zraka v mestih, je navedeno: »Norveška želi do leta 2025 prva doseči, da bodo vsi novi avtomobili brez emisij, vendar ta cilj ne bo veljal za dostavna vozila … EU je uvedbo standarda euro7 preložila na leto 2028. Kljub temu bodo avtomobili z bencinskim in dizelskim motorjem naleteli na ovire: vse več mest bo namreč uvajalo območja z ničelnimi emisijami. Stockholm bo prvi, ki bo v središču mesta prepovedal vožnjo z vozili na fosilna goriva«.

Slovenija šov

Na hitro sklicana izredna seja parlamentarnega Odbora za pravosodje je dne 5.12.2024 napolnila dvorano s koalicijskimi in opozicijskimi člani odbora ter vabljenimi predstavniki institucij slovenskega sodstva in tožilstva.

Priznanje izbrisanim

Lepo je, da se predsednica republike zaveda, da z izbrisom leta 1992 storjenih krivic izbrisanim ta država še zdaleč ni popravila. In tudi pogumno, da to tudi javno pove. S tem si bo sicer dvignila ugled in »politične točke« pri kakšni tretjini državljanov, toda hkrati znižala oboje pri izbrisanim nenaklonjeni (recimo) drugi tretjini – ob običajni neopredeljenosti ali indiferentnosti tretje tretjine. Zelo neodgovorno pa je zame to, da ob tem zavaja izbrisane in njim naklonjeni del javnosti, da so še vedno nerešeni deli tega problema (in to zelo veliki, nikakor ne samo tistih nekaj izbrisanih, ki še danes živijo tu brez papirjev) hitro rešljivi z novim zakonom, ki ga je sama poslala predsedniku vlade že oktobra lani, a ga ne on ne vlada nočeta »vzeti v delo«. S tem pa je predsednica republike ta politično, moralno in tudi finančno težki problem dejansko zlorabila kot sredstvo v svojem, tudi drugače za državo škodljivem prestižnem boju s predsednikom vlade.

Čas za izjavo o jeziku

Desetega decembra 1948 je bila sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah- SDČP. Na srečo smo takrat imeli politike, ki so na grozotah iz obeh svetovnih vojn, zmogli dovolj volje in vizije, da so sprejeli ta zgodovinski dokument. Žal danes niti približno ne premoremo podobnih politikov, kar dokazujejo sedanje obupne razmere. Zato pa je toliko bolj potrebno, da se čim več ljudi, predvsem pa civilna družba, vključi v prizadevanja za uresničevanje SDČP, saj je to eden najpomembnejših dokumentov človeštva in nam tudi danes omogoča spremembe za boljši svet.

Shod za mir in shod proti njemu

V soboto, 16. novembra, je bil na Prešernovem trgu v Ljubljani shod za mir, ki so ga poimenovali Ne v mojem imenu.

Bernard Nežmah: Borba za čast iliberalcev

Ljudje smo pač takšni, če nam je nekdo všeč, do njegovega početja gojimo veliko razumevanje. Pri tem pa radi spregledamo kršenje veljavnih pravil obnašanja v družbi. Zato ne morem razumeti, da visoko šolsko izobraženi posamezniki spregledajo, da je uveljavljena več stopenjska možnost iskanja pravice na sodišču, zato zmerjanje sodnikov, da delajo v krivosodju, seveda nima nobene vrednosti, razen, če tudi Evropsko sodišče za človekove pravice tudi ni krivosodje. Ker so sodniki tega sodišča iz različnih držav, bi jim težko lahko prisodil, da so obremenjeni z neustreznimi bivšimi praksami. Torej ne gre za nikakršno krivosodje, pač pa za miselnost posameznika, da je nedotakljiv in zato lahko dela in govori, kar hoče. Svoboda govora ne pomeni, da lahko žališ, kogar hočeš. Tako se najdejo posamezniki, ki pač hočejo prispevati k normalnemu delovanju družbe tako, da žaljivca tožijo. Ja, nekateri se ob taki obsodbi nekaj naučijo in jo dostojanstveno sprejmejo, so pa tudi takšni, ki samo jokajo, da se jim dela krivica, niso pa sposobni spremeniti svojega obnašanja. Raje organizirajo demonstracije pred sodišči, da si olajša dušo s pretakanjem krokodiljih solz. Le kdo je plačal demonstrantom prevoz in malico?

Ivan Janez Janša ima prav

Ivan Janez Janša ima seveda spet prav. V Sloveniji res vlada krivosodje in ne pravosodje. Ča bi vladalo pravosodje, bi gospod Ivan Janez Janša že nekaj let živel na Dobu. 

Odločno proti sovražnemu govoru in normalizaciji sovražnosti v slovenski družbi

Slovensko sociološko društvo izraža globoko zaskrbljenost nad intenzivno rastjo sovražnega govora v slovenski družbi. Sovražnost in žaljivost, ki se sprevračata v neposredne grožnje, postajata vsakdanja praksa, medtem ko ključne institucije in politika večinoma molčijo ali pa se izgovarjajo na nemoč. Takšna zadržana pozicija in resignirana drža, ki temelji na domnevi, da se temu ni mogoče zoperstaviti, ne le ne rešuje težave, temveč jo dodatno krepi in legitimira.

Vrnjena pravica

Ženski lobi Slovenije pozdravlja prvo vsebinsko odločitev Ustavnega sodišča, da je bila zakonska ureditev, ki je samskim in istospolnim ženskam odrekla pravico do oploditve z biomedicisko pomočjo, neustavna. Trajalo je 23 let, da bo demokratična Slovenija vzpostavila pravico, ki smo si jo ženske izborile še v socializmu, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in jo nato izgubile z referendumom 2001. Ta referendum se sploh ne bi smel zgoditi, saj je o pridobljeni pravici manjšine odločala večina. To večino je takrat predstavljala manj kot četrtina volilnega telesa. Ta skupina volilk in volilcev je odločila, da samskim in istospolnim ženskam ta pravica ne pripada več.

Tisoč noči

Že na sto tisoče je mrtvih mladih ljudi in še ni nobenih resnih znakov, da bi se vpletene države zavzele za premirje in pogajanja za razrešitev spora. Skoraj nič drugače kot v Ukrajini je v Palestini, kjer prav tako ni upanja, da bi Palestinci prišli do molka izraelskega orožja, ki jim razbija še zadnje ostanke njihovih domov. Celo njihovo zadnje zatočišče Zahodni breg ni samo pod okupacijo, ampak Izraelci ga kar naprej naseljujejo. Gaza je uničena, prebivalstvo je na prisilnem begu. Kje je njihova bodočnost?

Dizajn dnevi

Pred kratkim sem v časopisu zasledila oglas, ki vabi na »Rog dizajn dneve«. Gre za večdnevno prireditev, posvečeno oblikovanju. Ne vem, zakaj se je avtorici/avtorju oglasa zdelo lepše naziv dogodka zapisati v grdi spakedranščini, saj smo »design« že zdavnaj prevedli v »oblikovanje«, še manj pa mi je razumljivo, zakaj je treba papagajsko prenašati tuje jezikovne strukture v slovenščino (»dizajn dnevi«). V nekaterih jezikih, npr. v angleščini, v kateri očitno razmišlja čedalje več Slovenk in Slovencev, lahko v takšnih besednih zvezah samostalnik nastopa tudi v vlogi pridevnika, v slovenščini pač ne, se pa takšno maličenje pojavlja čedalje pogosteje. Že pred leti je neki bralec v tej rubriki opozarjal na nepravilno rabo slovenščine v takšnih zvezah, npr. Triglav tek ali Ljubljana festival. Od takrat pa se je stanje očitno le še poslabšalo, saj so čedalje pogostejši oglasi, ki so polni jezikovnih napak, kot bi njihove avtorice/avtorji uspešno prešpricali pouk slovenščine v osnovni šoli. Na oglasu za to prireditev se pojavlja tudi vprašanje: »Kaj se lahko naučimo od prednikov?« Verjetno kvalitetnega in celo vrhunskega oblikovanja, bi si pa želela, da tudi boljšega znanja in lepšega odnosa do slovenščine. 

Bernard Nežmah: Soglasje brez soglasja

»Načrt župana Zorana Jankovića za večnadstropno garažno hišo že desetletje in pol ustavljajo civilna združenja, posamezni arhitekti in arheologi, umetnostni zgodovinarji, celo državni uradniki na ministrstvih, vmes so se zvrstile tudi že ostre demonstracije. Potem pa je prejšnji teden nastopil konec: občina je pridobila vsa soglasja - gradbeno dovoljenje pride do novega leta in velika gradnja se prične!« Poglavitno vprašanje je še vedno odprto – neposredni »sosed« v postopku, škofija, namreč ni dala soglasja. Gre za neposredno ogrožene nepremičnine visoke kulturno varstvene vrednosti. Vplivi izkopavanja gradbene jame in gradnje v terenu bodo povzročali močne vibracije, tresenje tal in okoliških objektov, z veliko možnostjo poškodb. Mestna oblast kot glavni investitor se sklicuje na garancije o varni gradnji in dodatnih ojačitvah stabilnosti stolnice.

Intervju: Goran Vranešević

Zgodovina naj bi volivce marsikaj izučila, vendar je na tej podlagi predvsem uspeh politikov iz opozicije, ki ob krizah pridejo zlahka na oblast. Saj nam zgodovina dokazuje, da je bila svetovna gospodarska kriza razlog za drugo svetovno vojno. Saj je bil to razlog za vzpon fašizma, ker so takratni politiki večini obljubljali lepše in bogatejše življenje. Še bolj prepričljivi so bili ob gospodarski krizi nacisti, ki so za svoje obljube o več vredni rasi morili v taboriščih in na frontah po Evropi, Balkanu in Rusiji. Po zmagah nad fašisti in nacisti je bila Evropa v ruševinah. Ob tem pa je bilo tudi na stotine milijonov žrtev. Volivci so se takrat in se tudi sedaj odločajo za spremembe z novo vlado zaradi dnevnih stisk in težav, če se podraži hrana in ne zmorejo vseh stroškov.

N’toko: Ljubljana in Trst

Tudi sam sem bil že velikokrat v Trstu in opazil, da je mesto drugačno od Ljubljane in da živi nekako drugače. Podobno velja tudi za druga italijanska mesta. Tudi to sem opazil, da v italijanskih mestih precej redko najdeš velike trgovske centre, razen morda v največjih kot sta Rim in Milano pa še tam so nesorazmerno majhni glede na trgovske potenciale teh mest. Trgovske centre so zgradili zunaj, kar precej daleč od mest. Očitno je, da je zakonodajalec ustrezno opravil svoje delo. N’Toko je opazil in povedal, v čem je sistemska razlika in predvsem kakšne ugodne posledice ta ima.

Svetniki namesto svobode

Z zanimanjem in pozornostjo smo prebrali pamflet Mladininega sodelavca dr. Bernarda Nežmaha. V svojih prispevkih v Mladini večkrat piše kritično o partizanih oz. upornih Slovencih in Slovenkah, ki so se v obdobju 1941-45 borili proti nacifašističnemu okupatorju in domačim kolaborantom. Na žalost nismo spremljali TV oddaje, v kateri je bilo poročano, da so govorniki iz gibanja Svoboda partizane označili za svetnike. Svetniki so vsaj za nas neka mistična kategorija, povezana z različnimi verstvi, npr. rimokatoliško cerkvijo.

Po homofobnih napadih

Javnost želimo obvestiti, da po več kot štirih mesecih od homofobnih napadov pred knjigarno Mariborka v Mariboru postopki na policiji in tožilstvu še vedno niso zaključeni ter da o njihovem poteku nimamo domala nobenih informacij.

Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?

V Mladini št. 43 je bil objavljen članek avtorja Boruta Mekine, ki neustrezno povzemajo moje stališče do javnega zdravstvenega sistema, zato želim pojasniti svoja stališča. Osebno menim, da ima Republika Slovenija enega najkakovostnejših javnih sistemov v Evropi ter na svetu, ki omogoča ustrezno obravnavo vseh pacientov, vključno s tistimi, ki jih obravnavamo intervencijski radiologi.

JEK2 - nacionalna samoprevara

Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Reaktor TRIGA že od leta 1966 omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije, več evropskih držav in širše po svetu, Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratuje 40 let tudi v izogib energetski uvozni odvisnosti države. Ob varnem odlaganju radioaktivnih odpadkov in začasnem skladiščenju izrabljenega goriva je jedrska energija (JE) strateški vir potrebnih stabilnih količin električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in najmanjšim prostorskim odtisom. Danes jo taksonomija EU določa kot trajnostno. Zaradi dolgoročne potrebnosti se ji krepi tudi podpora javnosti. Leta 2004 se vprašanje podaljšanja življenjske dobe NEK opredeli kot »morebitno« v Odloku Državnega zbora RS (DZ) o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Leta 2015 se najavi možnost projekta nove jedrske elektrarne (JEK-a2) v Odloku DZ o Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, družbi GEN energija d.o.o. so bili pred dokončno odločitvijo postavljeni pogoji priprave strokovnih gradiv, posvetovalnega referenduma in skupnih vlaganj domačih in tujih zasebnih investitorjev.

Himmler o Titu

Ko sem prebral izredno dobro, z dokumenti utemeljeno knjigo avtorja Gregorja Jazbeca, Bitka na Sutjeski, me je posebno presenetila avtorjeva navedba, da je Himmler, vodja SS in Hitlerjeva desna roka, Tita svojim častnikom opisal takole: »Drugi primer, maršal Tito. Moram reči, ta je stari komunist, to je gospod Josip Broz ali Broš, kakor mu je pač ime. Mož, ki je dosleden. Sam bog ve, da je naš nasprotnik. On si je v resnici zaslužil ime maršal. Ko ga ujamemo, ga bomo takoj ubili – o tem ste lahko prepričani –, on je naš sovražnik. Ampak želel bi si, da bi imeli v Nemčiji na ducate Titov, mož, ki vodijo in imajo tako pogumno srce in dobre živce in se, čeprav večno obkoljeni, nikoli ne predajo. Ta moški namreč ni imel ničesar, prav ničesar. Stal je med Rusi, Angleži, Američani, pa si je upal Angleže in Američane popolnoma opehariti, popolnoma nasrati. On je rdeč človek, on je človek Moskve (nerazumljiv govor). Vedno znova obkoljen, a je vedno našel izhod. Nikoli se ni predal!« To je avtorjev prevod po originalnem tonskem zapisu Himmlerjevega govora z dne, 21.9.1944; Vir: Šta je rekao Himmler o Titu septembra 1944?/ What did Himmler say about Tito in September 1944?, ki ga je moč najti na Youtubu.

Intervju: Lučka Kajfež Bogataj

Prilagajanje na podnebne spremembe, ali kot ga klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj poimenuje kot prvo vprašanje za Slovenijo, je tisto, kar močno pogrešamo. Narave pač ne moremo obtoževati, niti od nje zahtevati odgovornosti. Pač pa to lahko zahtevamo od naših politikov, predvsem od vsakokratne vlade. Klimatologinja poudarja pomen prostorskega načrtovanja in discipline pri umeščanju objektov v prostor tako, da nam ujme, ki jih pričakujemo in doživljamo že vrsto let, ne naredijo škode v milijardah. Ihta politikov, da ’’debirokratiziramo’’ postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se je pokazala ob podnebnih spremembah za škodljiv ukrep. Mnenja mnenjedajalcev za upravne enote niso več obvezna! In upravne enote naj ne bi bile za nič krive? Povezuje jih ministrstvo za javno upravo. Izdajanje soglasij je bilo za politike administrativna ovira. Če investitor gradi objekt brez da bi vedel, kakšna je sestava tal, se mu lahko zgodi, da mu zemeljski plaz v deževju objekt odnese ali poruši ali pa voda zalije kleti naselja, kot se je to zgodilo v Logu pri Brezovici. Obvezna izdelava geoloških poročil je za politiko administrativna ovira!

Intervju: Lučka Kajfež Bogataj

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, med pogovorom z Lučko Kajfež Bogataj sem postavil trditev, da Kitajska danes proizvede 44 odstotkov električne energije s pomočjo obnovljivih virov. Številka potrebuje pojasnilo, to se je res zgodilo, a bilo je to letošnjega maja, ko je bilo veliko sonca. Letno povprečje je nižje, delež je okoli 30 odstotkov.

Proti goloseku

Pred dnevi smo prebrali, da bo na grajskem pobočju podrtih 205 dreves in jih bodo z grajskega griča odvažali s helikopterjem.

Veš, zdravnik, svoj dolg?

Med skoraj 10-mesečno stavko zdravnikov smo se naposlušali argumentov, obtoževanj in floskul z vseh strani. Teorij, kako bi rešili naše zdravstvo, je nič koliko. Praksa, ki so ji izpostavljeni mnogi bolniki, pa je sledeča.

O čem mediji niso poročali?

V strojništvu je pravilo in dejstvo, da je cena pri zelo ozkih tolerancah, zelo natančnem izdelku in lepo dizajniranem izdelku znatno višja, kot je cena manj natančnih izdelkov. To velja za Rolex, švicarske ure in Mercedes. Jedrska energija pa je med načini pridobivanja ur elektrike kot Rolex med urami. Vse je najbolj precizno, najbolj vrhunsko, najbolj zahtevno, špicenklase; zaposleni, strojna oprema, gradbena izvedba, gorivo, aparature, zahtevnost upravljanja, transport goriva … In to nikoli ni bilo in nikoli ne bo poceni, cena je tudi špicenklase! Vedno bo najzahtevnejše tudi najdražje! Vsaj desetkrat dražja je jedrska elektrarna od termoelektrarne istih megavatnih ur moči in z enakim principom delovanja. Pri jedrski energiji namreč ni tolerance za napake. Jedrska energija je najdražja in najbolj nevarna. V primeru napak lahko pol Slovenije izselimo.

V imenu upokojencev

Zima je pred vrati, z njo pa prihajajo povečani stroški za življenje. Ti v največji meri prizadenejo starejše, večinoma osebe, ki živijo same, še posebej samske ženske in družine z nizkimi dohodki.

Vlado Miheljak: Za denar gre, butec!

Ob branju izjav novega ministra za obrambo, se lahko strinjamo z ugotovitvijo kolumnista dr. Vlada Miheljaka, da je izgubil razsodnost. Takšne fraze pa tudi kažejo, da minister ne razume (naše) družbe, družbena dogajanja, naše zgodovine, zakaj in kako smo prišli do države - nima niti znanja iz družboslovja, ki se pričakuje že od gimnazijca! Tovrstno znanje se pričakuje od nekoga, ki je postavljen na odgovorno funkcijo vodenja državnega področja, kjer se morajo sprejemati odločitve, prepoznati specifični interesi države, imeti vizijo, v katero smer naj se področje razvija. Če smo suverena država. Če pa nismo oziroma jo naši politiki takšno delajo, je pa seveda dovolj poslušati in izvajati direktive, sprejete v nekih drugih centrih moči, kjer se sledi interesom drugih držav.

Po katastrofi

Po katastrofi, ki ni naraven pojav, ki je posledica odpovedi delovnega razmerja kar treh družinskih zdravnikov od štirih v ZD Tolmin. Lahko da se predstavniki lokalne skupnosti, vodstvo zdravstvenega doma po tem še dogovarja-jo z odpovedniki - zaupanje je porušeno. In vemo, kako težko, če, se ga lahko spet pridobi. Sama sem hitro ukrepala in sedaj sem pri zdravnici, ki je še par dni nazaj sprejemala nove varovance. Zdaj ne več. Nisem želela čakati v negotovosti, kaj se bo izcimilo iz teh lokalnih pogovorov, ko pa je problem bistveno bolj globalen. Bodo zdravniki ostali ali bo njihova odpoved dokončna. Pa čeprav bi ostali, čeprav bi ostal moj osebni zdravnik (vemo, da je edina zdravnica, ki ni dala odpovedi, dr. Kuščar), se mi je to njihovo zavržno dejanje tako uprlo, oni sami tako izgubili moje spoštovanje in zaupanje, da nikakor ne bi mogla več biti v njihovi zdravstveni oskrbi. Ko sem včeraj šla mimo tolminskega zdravstvenega doma, je bilo, kot bi gledala razdejanje po bombnem napadu.