O Ukrajini še kar naprej na prvo žogo?

Tri leta in še nekaj se razpravlja o Ukrajini kot žrtvi agresije, kot da se je vse začelo z izvolitvijo komika Zelenskega za predsednika države. Pozabljeno je vse, o čemer so mediji poročali prej, in o političnih igricah nesposobnih politikov. Sploh pa se ne govori o tem, da ima Ukrajina neko predzgodovino, zaradi katere je zelo heterogena, politiki pa je niso znali ustrezno voditi, tako da je končala v državljanski vojni. Ruska agresija je bila namreč zunanji poseg v državljansko vojno. Vpogled v te okoliščine je nujen. Kaj pomeni nesposobnost politikov, nam je dobro znano iz domače zgodovine. Spomnimo se samo škode, ki jo je Sloveniji nakopal Peterle, tako za ekonomski položaj Slovencev v Italiji kot za kvaliteto primorske avtoceste, za preprečitev katastrofalnega dogovora v zvezi z Osimom pa ga je moral Drnovšek odstaviti kot zunanjega ministra! Jelcinova razpustitev Sovjetske zveze je privedla naslednice v položaj, ko so v mnogih, tudi v Rusiji in Ukrajini, zagospodovali oligarhi, ki so se polastili gospodarstva. V Rusiji je potem prišel na oblast Putin in za utrditev svoje oblasti neusmiljeno obračunal z upornimi oligarhi, druge pa je vključil v sistem. Kaj si o tem sistemu mislimo,  je drugo vprašanje, ve pa se, kdo je na oblasti. V Ukrajini pa je drugače: oligarhi so se izmenjevali na oblasti, in natanko se ve, kateri je lansiral Zelenskega. Tragedija Ukrajine, ki bo iz vojne izšla zmanjšana in ponižana, korenini v tem, da so bili vsi politiki, ki so jo vodili po osamosvojitvi, pod ravnijo, ki so jo zahtevale razmere.

Zaustavite sistematične napade izraelske vlade na civilno družbo, ki ščiti človekove pravice in dokumentira zlorabe

Podpisnice odprtega pisma zaskrbljeno spremljamo pričevanja palestinskih civilnodružbenih organizacij o okrepljenih prizadevanjih izraelske vlade za razgradnjo kritične civilne družbe ter zatiranje organizacij, ki ščitijo človekove pravice.

Primitivnost laži

Spoštovani.

Deška jeza

Milijarde za nova orožja, zaklonišča, zaloge hrane, nam nalaga zmedena EU. Kot da na svetu ni že dovolj orožja, da

Kavelj 22

Novinar v članku z zgornjim naslovom ugotavlja, da je predlog posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov neizvedljiv, ker ga ne bi podprla parlamentarna večina oziroma bi ga prepovedalo ustavno sodišče. Prvo drži, saj se politični razred zaveda, da natovska politika nima večinske podpore naše javnosti, zato ne bo tvegal referenduma. Drugo pa ne drži, ker se ustavna omejitev nanaša zgolj na zakonodajne referendume.

Vrsto predlaganih rešitev bi veljalo premisliti, nekatere pa zagotovo umakniti

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v zadnjem obdobju v zakonodajno obravnavo posredovalo vrsto sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Že dlje časa je v parlamentarni obravnavi novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v zgodnejših fazah obravnave pa so še Zakon o vrtcih, Zakon o osnovni šoli, Zakon o maturi in Zakon o šolski inšpekciji. Podpisniki opozarjamo, da mnoge predlagane rešitve niso niti sistemsko niti strokovno premišljene, nekatere pa tako izrazito posegajo v kurikularno in sistemsko zasnovo vzgoje in izobraževanja, da bi bilo pred njihovo uvedbo potrebno doseči širši strokovni konsenz ter opraviti tudi javno razpravo.

Glasbeniki in glasbenice za izključitev Izraela iz Evrovizije 2025

Spodaj podpisani glasbeniki in glasbenice zahtevamo izključitev Izraela iz Evrovizije. Sodelovanje Izraela na Evroviziji krši več evrovizijskih in EBU-jevih (Evropska radiodifuzna zveza) pravil. Leta 2022 je EBU iz Evrovizije izključila Rusijo z razlogom, da bi v luči krizne situacije v Ukrajini ruska udeležba Evrovizijo spravila na slab glas, kar evrovizijska pravila prepovedujejo. Meddržavno sodišče je presodilo, da izraelska zasedba palestinskih ozemelj krši mednarodno pravo in da Izrael nad palestinskim prebivalstvom izvaja apartheid. Meddržavno sodišče je prav tako presodilo, da obstaja verjetnost, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Izraelsko sodelovanje na Evroviziji navkljub neverjetni krizi v Gazi je Evrovizijo že lani spravilo na slab glas. Izraelska udeležba je sprožila proteste po vsej Evropi, mednarodni mediji pa so poročali, da je bilo lansko tekmovanje “sporno” in “najbolj politično v zgodovini.”

Cenzura zgodovinskih dejstev na javnih oglaševalskih površinah v Sloveniji?

Zavod Mednarodna Mreža Antifašistov (MMA), ki smo ga ustanovili decembra 2024 predstavniki Slovencev, Hrvatov in Italijanov, je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo na področju ohranjanja zgodovinske resnice, spomina na protifašistično borbo in vrednot narodnoosvobodilnega boja. Ustanovljeni smo bili z namenom, da zaradi vse večjega širjenja oblik sovražnega govora, nestrpnosti in poskusov revidiranja zgodovinskih dejstev mobiliziramo strokovno in laično javnost za ohranjanje vrednot in dediščine protifašizma v sodobnem svetu.

Deška jeza

Film Adolescenca je zelo dober pokazatelj realnega stanja zahodnoevropske civilizacije. Gre za nasilje mladostnikov nad mladostniki. Beremo o nasilju nad starostniki. Beremo o nasilju nad ženskami. Beremo o nasilju nad zaposlenimi. Duh Weimarske ustave se je rešil vseh okovov. Družba (in pravo) vedno bolj poveličuje osebne svoboščine in pravice. Končno smo se osvobodili vseh totalitarizmov in jih tudi javno obsodili. Vsake omejitve individualnih pravic ali poseg vanje opisujemo kot povratek totalitarizma.

Z glavo v zid

Novinar Grega Repovž je, na žalost, dobro predstavil, kaj se nam obeta, če ponovno zmaga Janez Janša. Ker Janez Janša grozi, da bo preobrazil državne institucije, zgradil popolnoma drugačno državo, je k temu potrebno dodati še sledeče opozorilo: to se ne bo tikalo samo nas državljanov Slovenije, pač pa tudi naših razmerij s tujino. Namreč rušenje družbenih institucij ali njihovo prehitro spreminjanje lahko povzroči njihovo moralno dezorientacijo, v kateri ljudje resnično zgubijo občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe. Zato je določene institucionalne ureditve mogoče zagovarjati le s sklicevanjem na racionalne argumente in dejstva. Če je racionalnost izrinjena iz demokratičnega političnega diskurza, nastopi neizogiben zdrs v nespoštovanje pravil takšnih novih institucij. Takšen razvoj dogodkov tujina spremlja in posledica tega bo, da se bodo tujci izogibali stikov z našo državo. Že do sedaj se je nekajkrat zgodilo, da se nekateri tuji gospodarstveniki niso odločili za sodelovanje z nami, ker so ocenili, da so naše državne institucije prepočasne ali pa imajo zanje neobičajne zahteve.

Mir z orožjem

Ko sem pred zdaj že tremi leti svoj neobjavljen sklop esejev poimenovala Rekviem za staro damo – sem imela v mislih, stari kontinent – Evropo, njeno kulturno dediščino - ki jo je v dolgih stoletjih oblikovala človekova neustavljiva sla po raziskovanju, odkrivanju in ustvarjanju, pa tudi krvavo plačani nauki iz zagrizenih bojev za posest, prevlado, vero, in preživetje v obdobjih epidemij. Pa tudi tisto znano, nič kolikokrat izrečeno zavezo Nikoli več vojne - zaobljubo, ki je desetletja vse od zadnje velike, svetovne vojne odmevala v evropskem prostoru. Porodila se je v glavah tistih njenih voditeljev, ki so tragiko vojne občutili in se zato zavedali, da posledično opustošenje prizadene še nekaj generacij tistih, ki je niso neposredno doživeli.

Zelo drago varčevanje

Državna volilna komisija je sporočila, da bi stroški za izvedbo referenduma o dodatku h pokojninam vrhunskih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev znašali 6,6 milijona evrov.

Ali nas to, kar se dogaja v svetu, res še ni streznilo?

Ko sem pred meseci prvič opazovala najvišja predstavnika slovenske politike, kako sta merila moči pri izbiri strokovnjaka za guvernerja Narodne banke, sem se spraševala, ali se res ne zavedata, kaj počneta v času, ko smo prebivalci ob dogajanju v svetu v vedno večjem strahu, kaj nas čaka, ko obupno potrebujemo podporo, vodenje in enotno delovanje političnega vrha. Upala sem, da sta se zavedla smešnosti svojega početja in brezobzirnosti tako do obeh strokovnjakov, s katerima sta oba mahala kot z lutkama, kot tudi do poslancev koalicije, ki so morali pred volivci zagovarjati njuno neodgovorno početje. Upala sem, da sta se iz tega nekaj naučila. Zato me je ponovni spor med njima pošteno razjezil.

O strahu in trepetu Alenke Puhar

Spoštovana ga. Puhar!

Sporni načrti za gradnjo soseske ob Cerkniškem jezeru

Zavod RS za varstvo narave je v postopku sprejemanja OPPN (občinskega podrobnega prostorskega načrta) Lipsenj izdal strokovno mnenje, da CPVO (celovite presoje vplivov na okolje) za OPPN Lipsenj ni potrebno izvesti. Pripravili smo gradivo za mnenje k osnutku OPPN, ki ga je kot nosilec urejanja prostora nato izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Gradivo vsebuje naravovarstvene usmeritve, ki jih mora pripravljavec (občina) pri pripravi končnega predloga OPPN upoštevati. Februarja letos smo prejeli predlog prostorskega akta (OPPN), ki pa ni bil skladen s prej navedenimi naravovarstvenimi usmeritvami.

Zakon luknje

N’toko je v svoji kolumni “Zakon luknje” do sedaj podal najbolj trezno tolmačenje pasti, v katero drvi Evropa z napovedanim oboroževanjem. N’toko je, namreč, ubesedil misel zadnjega Zahodnega preroka Karla Marxa (pri čemer “preroka” razumem kot misleca / mislico, ki ljudi ne poskuša samo “razsvetliti”, temveč jim podari tudi metodo mišljenja za transformacijo sveta) in njegovih učencev in učenk, ki so po Marxovi smrti razvili marksistično teorijo imperializma. Za potrebe tega pisma želim izpostaviti delo Rose Luxemburg, ki je proučevala kapitalistični imperializem 19. stoletja in zgodnjega 20. stoletja. Tisto, kar pa je še posebej relevantno za razumevanje turbulentnih časov, v katerih živimo, je to, da je Luxemburg prva prepoznala, da sta militarizem in imperialistična ekspanzija kot posebna metoda akumulacije kapitala neločljivo povezana. Zato je vsako besedičenje o tem, da se Evropa mora zaradi spremenjenih geo-političnih razmer pospešeno oboroževati, v najboljšem primeru odraz nepoznavanja zgodovine evropskega “Novega imperializma” v obdobju med 1870-1920, v najslabšem primeru pa oportunistične (amoralne?) sinhronizacije ali, če uporabim udomačeni germanizem, “glajhšaltanja” (Gleichschaltung).

Popravek

V članku Začetek trgovinske vojne, ki je bil objavljen v Mladini, sem sogovornika, profesorja ljubljanske Ekonomske fakultete Marka Jakliča podpisala napačno, in sicer kot Marka Pahorja. Obema ekonomistoma se iskreno opravičujem za napako.

Bo pokojninska reforma to krivico odpravila?

Slovenija je po vstopu v EU 1. maja 2004 prejela direktivo v zvezi s pokojninsko zakonodajo in se zavezala, da jo bo implementirala v svojo zakonodajo ter jo najkasneje v šestih letih tudi pričela uporabljati. Ta direktiva določa, da med odmernimi odstotki za izračun pokojnine ne sme biti nobenih razlik med ženskami in moškimi, ko je pogoj števila let delovne dobe za upokojitev med njima enak.

O strahu in trepetu Alenke Puhar

Zahvaljujem se Luki Volku in uredništvu Mladine, da so mi 28. februarja naklonili toliko pozornosti. Ali smem imeti manjšo pripombo na člančič o mojem strahu in trepetu?

Razumeti volivce 

V uvodniku Razumeti volivce je Mladinin odgovorni urednik Grega Repovž podal dokaj prepričljivo diagnozo brezizhodnosti, v kateri se je znašla sodobna Zahodna liberalna ideologija in, posledično, politične stranke, ki se napajajo zlasti iz socialnega liberalizma iz druge polovice 20. stoletja. Med slednje, ki jim Repovž upravičeno diagnosticira shizofrenost, uvršča tudi dve politični stranki v slovenskem parlamentu, tj. Gibanje svoboda (GS) in Socialni demokrati (SD). »Liberalci so«, pravi Repovž, »v tem novem času nekaj popolnoma shizofrenega« (moj poudarek). Do tu vse lepo in prav, vendar pa se mi zdi nujno k temu dodati, da »ta novi čas«, v katerem živimo, sploh ni nov, kot se morda zdi v našem post-socialističnem političnem kontekstu. Namreč, tako evropski liberalizem kot evropska socialna demokracija sta v preteklem stoletju že večkrat ravnala popolnoma shizofreno, kot najbolj eklatanten primer pa izstopajo nemški socialdemokrati, ki so na predvečer 1. svetovne vojne glasovali za odobritev vojnih posojil Nemškemu rajhu. Šlo je za ti. »politiko 4. avgusta«, ki je privedla do opustitve razrednega boja znotraj nemškega naroda, saj naj bi bila vojna proti carski Rusiji obrambna vojna. In, podobno kot se nemški (ordo)liberalci niso znali postaviti po  robu povampirjenemu rasizmu in militarizmu, utelešenemu v nemškem nacionalsocializmu, tudi sodobni (socialni) liberalizem ni zmožen zgrabiti podivjanega bika za roge.

Vladarjeva učna leta

Pozdravljeni.

Denar, ravnatelji, vsebina: Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?

Z zanimanjem že vrsto let spremljam dogajanje v slovenskem šolskem prostoru. Pri tem ne morem mimo aktualnega dogajanja in z njim povezanega članka Matica Gorenca „Denar, ravnatelji, vsebina: Kaj bo z izobraževanjem in slovensko šolo?“. Slovenska šola se po korakih poskuša graditi in ustvarjati občutek vzdržnosti. V času čakanja na boljše čase, so se že prav vsi šolniki naučili dihati pod vodo, v upanju, da kaj kmalu zadihajo nad gladino, vendar se ta zdi še precej oddaljena. To, da nam primanjkuje učiteljev ni novo, kot tudi ni, da jih ne bo kar naenkrat čudežno več. Zdi se, kot da tega nismo resno jemali, ko se je že pred leti zelo očitno videlo, da gremo v to smer. Dobro vem, kako je voditi šolo, ko v državi primanjkuje več deset tisoč učiteljev, in kakšna je pot ter cena, ki jo moraš kot država in vodja vrtca ter šole v njej (pre)hoditi, da najdeš ustrezen kader. Slovenska šola še vedno pada in dna še nismo dosegli. Udarec ob tem pa zna razbiti še tako trdno strukturo.

Samomor združene Evrope

V svoji zadnji kolumni „Samomor združene Evrope“ (Mladina, 21.2.2025) se je dr. Vlado Miheljak vprašal, če sem slovenski veleposlanik pri Natu ali Natov veleposlanik v Sloveniji. Odgovor je ne eno ne drugo. Sem slovenski veleposlanik v Severnoatlantskem svetu. Kot članica zavezništva je namreč Slovenija sestavni del njegovega kolektivnega vodstva, kar v praksi pomeni, da njeno predstavništvo na sedežu Nata o prihodu novega veleposlanika samo obvesti ostale zavezniške delegacije in sekretariat po zaščiteni notranji komunikaciji. Datum in ura tega sporočila predstavlja preseanso. Eventualna vročitev poverilnic, če sploh, je zato izključno stvar diplomatske kurtoazije.

Babice na pohodu

Dejansko gre v Srbiji za Gordijski vozel, katerega razvozljavanje je nemogoče. Potrebno ga bo prerezati. In v tem je težava, saj to ne bo enostavno. Namreč trditev, da če hočemo ohraniti demokracijo, so potrebne nove volitve, žal ne drži, saj ravno volitve na obstoječ način ne bodo nič spremenile: na oblast bodo prišli drugi ugrabitelji države in za občane se ne bo veliko spremenilo. Demonstranti ne verjamejo nobeni politiki, saj je sam ustroj politike nedemokratičen, čeprav trenutno zakonit. Namreč da si neke nepomembne male skupine ljudi, ki se registrirajo kot politične stranke, monopolno in ekskluzivno lastijo dostop do oblasti, je v osnovi zgrešeno in nedemokratično. Tak sistem so izumili in ga uveljavljajo tisti, ki želijo bianko menice za ugrabitev države na »demokratičen« način. Ne pozabimo, da so vsi največji diktatorji, stari in najnovejši, prišli na oblast »demokratično« z volitvami. Legalne volitve, na katerih nastopajo le politične stranke, ki so dejansko po načinu delovanja zasebna komercialna podjetja, ne zagotavljajo demokracije, ampak le novo garnituro, ki bo imela monopol nad oblastjo. Poglejmo si lep domač primer, ko politična stranka, ki je predlagala preferenčni glas, sedaj od tega odstopa, ker trenutno ne vidi konkretnih koristi zase, bo počakala, da bo svojo podporo bolje prodala. Poniglavo, pokvarjeno, sramotno. Tudi v nasprotju z voljo volilcev na referendumu!

Stisnjeni v kot

V 7. številki Madine je bil objavljen odličen uvodnik Grega Repovža z gornjim naslovom. Z veliko večino napisanega se je mogoče strinjati, dodal pa bi nekaj svojih misli.

Kako potrošiti še več denarja za orožje?

Prvi odziv evropskih držav in institucij na ameriško odločitev o pričetku pogajanj z Rusko federacijo o končanju vojne v Ukrajini se zdi reakcionističen, potraten, uničevalen in predvsem nehuman. Odgovori, ki nam jih trenutno ponujajo politični voditelji, so krepitev oboroženih sil, izgradnja močne vojne industrije, sosedsko sovraštvo in stopnjevanje konflikta, ki lahko privede tudi do nuklearne katastrofe. Cena, ki bi jo plačali v primeru zadnje, je težko zamisljiva, v grobem pa lahko ocenimo, kam nas vodi zgolj krepko povečanje javnih izdatkov za vojno industrijo. Hipno povečanje na zahtevanih 5% BDP-ja, o katerih se je iznenada pričelo govoriti, bi v strukturi slovenskega proračuna za prihodnje leto pomenilo odhodke v višini 4,1 milijarde evrov. Celotni načrtovani odhodki v proračunu trenutno znašajo 17,1 milijarde evrov. Tako bi naša država iz trenutnih okvirov proračuna vojski namenjala skoraj četrtino oz. kar 24% vseh izdatkov. Krčenje bi terjalo visoko zadolžitev in povečanje primankljaja ali pa hujša odrekanja, kot smo jim bili priča v letih po finančni krizi. Dolgoročna zmožnost zadolževanja je precej omejena, zato bi seveda sledili rezi na odhodkovni strani proračuna. Učinki famoznega ZUJF-a – zakona o uravnoteženju javnih financ izpred 13 let, so nekajkrat manjši od zahtevanih rezov. Svetovalec za nacionalno varnost dr. Erik Kopač je mnenja, da Slovenija trenutno ni sposobna absorbirati niti dveh odstotkov, tako da takšnega povečanja na kratki rok ne gre pričakovati. Kaj pa bi takšno povečanje pomenilo na dolgi rok? Uničenje javnih storitev, od zdravstva, šolstva, elementov socialne države, manjko vlaganj v infrastrukturo, znanost, kulturo, šport, nezmožnost spodbujanja prebojnih podjetij in institucij, ključnih za demokratično družbo. Skratka, destruktiven razkroj in osiromašenje družbenih sistemov ter preoblikovanje družbe v imenu varnosti za zaslužke zasebnih orožarskih podjetij. Bi bili v tistem trenutku res bolj varni, zdravi, uspešni? Izjemne družbene razlike, ki smo jim že sedaj priča v še bolj razslojenih državah in skupnostih, kot je naša, prikazujejo tragikomiko takšne varnosti.

Kdo bi moral Italijane spomniti na njihove zločine nad Slovenci?

S fašizmom so se italijanski pritiski na pravice Slovencev ekstremno povečali, začeli pa so se že veliko prej. Fojbe - izraz, ki ga poznamo po zaslugi italijanskega spomina na konec druge svetovne vojne na Primorskem in v Furlaniji. Za nas Slovence je to ponižujoč spomin, ker ob vseh tisočih žrtev pri osvobajanju Primorske in Julijske krajine Italijani štejejo za žrtve samo neznano število Italijanov, večina civilistov, ki so jih ali naj bi jih pobila jugoslovanska vojska ali slovenski partizani. Ni znano njihovo število. Prav tako ne, koliko od njih je bilo sodelavcev fašistov in nemških sil. Ob fojbah prezirajo na tisoče padlih osvoboditeljev Trsta, neznano število žrtev nemških okupacijskih enot. Slovenski politiki vedo, kdo je osvobodil Trst nemškega jarma. Ko Italijani navajajo žrtve »jugoslovanskega komunizma« v fojbah, nikoli ne navedejo zaporedja dogodkov, ki so sledili italijanski zasedbi slovenskega in hrvaškega ozemlja po koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po prejetju »nagrade«, ki jo je Kraljevina Italija dobila z rapalsko pogodbo 1920. Nagrada je bila nekaj sto tisoč Slovencev in Hrvatov skupaj z njihovim ozemljem.

O razstavi Pokol v fojbah: komunistični zločin nad Italijani

V Italiji je 10. februar, ko je Italija leta 1947 podpisala mirovno pogodbo z zavezniškimi in pridruženimi silami, od leta 2004 uzakonjen kot dan spomina na žrtve fojb in eksodusa ter na druga kompleksna dogajanja ob njeni vzhodni meji. A fojbe so se dogajale septembra 1943 in maja 1945, eksodus Italijanov iz Jugoslaviji priključenih ozemelj je bil proces, ki je potekal več kot desetletje. Je pa 10. februar 1947 dan, ko je Italija izgubila velik del ozemlja, ki ga je dobila kot plačilo za udeležbo v veliki vojni 1914 -1918. Pogodba je bila zadnje dejanje Italije kot fašistične države in agresorke v drugi svetovni vojni, predstavniki katere so zagrešili številne vojne zločine ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi na drugih okupiranih območjih, povzročitelji katerih niso bili nikoli kaznovani.

Annus Horibillis

25 procentov na testu matematike,
¼ zaključne ocene, ena od štirih žensk,
2025,
ena četrtina stoletja.
Poguba, optimizem, upanje, strah.
Razkol, razgradnja, razočaranje.
Prva četrtina meseca.
Koliko je četrtina od 31?
Prva ženska ta mesec.
Prvi zakon,
ponovni predsednik.
Povratnik,
zakaj premikamo uro?
Povratnik,
poldnevnik,
povprečen.
25 je četrt od 100.
Danes je 25 od 100.
Danes je 2025 od 2100.
Danes je četrtina.
Polnih je le četrt stanovanj v Schellenburgu.
Vsaka četrta ženska laže.
Vsak četrti ne more,
vsaka četrta nima izbire.
Nihče več nima štirih otrok, ker mu ne znese.
Ne znese ali nima želje, pripeljat otroka na tak svet.
Vsaka četrta.
Kaj pa želja po izobrazbi, po službi, po karieri.
Deklica, dijakinja, družina, danes, danes, danes.
Kaj pa moški? Kaj je z moškimi?
Xx, xy, xyz os. Imaginarna os, imaginarna števila,
imaginarni magični svet. 

Pismo dijakov Doma Ivana Cankarja

Spoštovani!