Proti kom nas brani Nato?

V pismu stotnika Jordan Kodermaca mrgoli zavajanj in laži. Začne s tem, da nas NATO že 80 let brani pred agresorji. Ali to pomeni, da nas je NATO ubranil pred Mussolinijevimi fašisti ali Hitlerjevimi nacisti?

Proti kom nas brani Nato? 

Odziv gospoda stotnika Jordana Kodermaca na moja spotikanja ob Nato je domala pričakovan, morda celo dobrodošel. Natu sem v redki manjšini somišljenikov v tedaj vodilni LDS nasprotoval že leta 2003, torej ostajam zvest samemu sebi in okrepljenim dvomom v dobrobit članstva. V realistični maniri bi danes izstop raje zamenjal z nepokorščino do zavezništva glede zapovedanega financiranja in udeležbe v zunanjih vojnih in vojaških misijah. Krepil bi nevojaške investicije, inženirske in sanitetne enote za obrambe pred naravnimi nesrečami, pomoč pri razminiranju in zdravljenju žrtev vojn. Z nekaj obešenjaškega političnega poguma bi igral igro zastonjkarja, v imenu miru in mednarodnega prava bi tvegal izključitev, ki formalno niti ne obstaja. Torej sem za bi defenzivno naravo Nata, ki bojda prinaša mir in blaginjo in ne vojn in pokolov civilistov.

Ženski spol

Ljudje z XY kromosomi so moški, tisti z XX kromosomi so ženske. Tako je po osnovnošolskem učenju. Če učitelj biologije tega ne uči tako, ga šolski inšpektor lahko okrega. Nekateri naši politiki in mnenjski voditelji radi kažejo in posredujejo občinstvu svoje znanje iz osnovne šole o dveh oblikah spola.

Odgovor na vprašanje dr. Marka Snoja - kdo smo mi?

V zadnji številki časnika Mladina (16. 8. 2024) je objavljen prispevek jezikoslovca akad. prof. dr. Marka Snoja z naslovom „Šport je naš – vprašanje je le, kdo smo mi“. Čeprav avtor v prispevku nastopa kot avtoriteta akademika s področja jezikoslovja, se v samem besedilu dotika predvsem biološke tematike in vprašanj spola, pri čemer pa njegove ugotovitve in stališča žal temeljijo na popolnoma napačnih predpostavkah. Kot biolog, ki se ukvarja predvsem z vprašanji biologije spola in spolnosti, se čutim dolžnega oglasiti, saj me je omenjeni prispevek, milo rečeno šokiral. Podobne prispevke smo s strani drugih avtorjev v preteklosti že zasledili v tednikih, kot sta Družina ali Demokracija, kjer pogosto brez ustreznega strokovnega znanja razpravljajo o spolnih tematikah in svoje ideološko obremenjene in problematične poglede upravičujejo z zelo omejenim in pomanjkljivim razumevanjem biologije, genetike in drugih sorodnih znanosti.

Popravek: Farsa v državnem zboru

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d. o. o., je za 55,35-odstotni delež Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Od tega je zagotovilo 35 milijonov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

Niti narodna niti univerzitetna, temveč knjižnica za turiste

Ko se v velikih turističnih središčih začenja z uvedbo vse strožjih omejitev za turiste, se jim pri nas trudimo omogočiti vse in še več. Tako je največja univerza v državi ostala brez univerzitetne knjižnice, ki je v poletnem delovnem času posvečena predvsem turistom.

Nove norosti NSi

Politiki NSi so zanimivi ljudje. Veliko tenkočutnost kažejo do ljudi, ki bi morali spremeniti svoje dosedanje navade. Njihov predsednik je ob neki priliki odločno izjavil, da so oni sicer za zeleni prehod, vendar to ne sme vplivati na gospodarstvo. Zanima me kako izgleda, kot v etablirani stranki, njihova zelena politika, saj si brez nekih sprememb dosedanjih navad in sprememb v načinu poslovanja podjetij ni mogoče predstavljati zboljšanja življenjskega okolja in omilitev burnih vremenskih sprememb.

Prostaštvo

Šport je naš - vprašanje je le, kdo smo mi

Rekviem za jeseniško bolnišnico (?)

Pred vlado je odločanje o gorenjski regijski bolnišnici. V pomoč naj bi ji bila analiza, v kateri so Jesenice zaradi domnevnega pomanjkanja prostora avtomatično izločili in res me zanima, zakaj niso upoštevali dveh predhodnih mnenj, ki zatrjujeta nasprotno, ali dveh drugih lokacij, ki so jih Jeseničani predložili. Zato vedno bolj dvomim v objektivnost takih analiz, politiki jih tudi sicer radi ponavljajo, da zavlačujejo z odločanjem, a še bolj me skrbi možnost, da se njihovi rezultati prilagodijo željam njenih naročnikov.

Proti kom nas brani NATO ?

Gospod profesor Dr.Bogomir Kovač se sprašuje pred kom nas brani NATO?

Jedrska kampanja se je že začela

Novinarka Monika Weiss je v članku z naslovom »Jedrska kampanja se je že začela« (objavljen 26.7.2024) predstavila aktivnosti, ki jih družba GEN energija izvaja z namenom osveščanja javnosti o energetiki in jedrski energiji ter informiranja o projektu JEK2. Novinarka v članku pravilno opiše aktualne aktivnosti integrirane kampanje osveščanja in informiranja. Njeno pisanje dopolnjujemo z dodatnimi pojasnili, ki potrjujejo odgovoren odnos družbe GEN energija do projekta JEK2 in njeno zavezo k objektivnemu in odprtemu komuniciranju projekta v javnosti.

Zafrknimo NATO

Vsebina članka Zafrknimo NATO g. Boruta Mekine je resna. Škoda, da nima primernejšega naslova in tudi zaključek, da je že čas, da postanejo kranjske čebele del naših obrambnih sil, kaže na poletno lahkotnost zapisa.

Intervju: Srečo Dragoš

Dr. Tine Stanovnik se je na moj intervju (Mladina, št. 28) odzval z oceno, da so moji podatki napačni in da si jih izmišljujem (ker da so »nekakšen konstrukt dr. Dragoša«). To dokazuje s trditvijo o slovenskem deležu za socialno zaščito, za katerega sem jaz rekel, da je eden od manjših v Evropi (kot % BDP), on pa mi ugovarja takole: »Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24,8 % BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU.« To Stanovnik ilustrira s trditvijo v naslednjem stavku, kjer pravi, da leta 2021 kar »14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito« od slovenskega.

Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Dr. Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko in član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija je v Mladini št. 29 nizal argumente za investiranje v jedrsko energijo kot učinkoviti vir energije za potrebe življenja na Zemlji in v Sloveniji. Pri tem sam izpostavlja, kako se dosledno odpoveduje napovedovanju prihodnosti razvoja družbe in njenih potreb po energiji v raznih oblikah. Tiselj namreč zatrjuje, da so vsakršne dolgoročnejše napovedi neverodostojne in neosnovane na ustreznih dejstvih, za dokaz pa daje ekonomsko-politično stroko in dejavnost in citira predsednico Evropske centralne banke, ki ja na srečanju v Davosu odgovorne vodilne kadre v družbi in gospodarstvu pozvala, da naj načrtujejo za 30 let naprej, ne samo kratkoročno in srednjeročno. A sama je napovedala gibanje inflacije za eno leto, a se je napoved »uresničila« v trikratniku napovedi. Lagarde je toliko zgrešila že kratkoročno, kakršnokoli dolgoročno napovedovanje pa je s tem izgubilo vsakršno verodostojnost.

Intervju: Srečo Dragoš

Intervju z dr. Srečom Dragošem (Mladina, št. 28) vsebuje številne napačne in zavajajoče podatke. Prava posebnost je, da dr. Dragoš ne navaja letnic niti vira podatkov, s katerimi operira. V udarnem podnaslovu na str. 36 navaja: »Še vedno dajemo enega najmanjših deležev BDP za področje sociale v Evropi«. Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24.8% BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU. Po podatkih za leto 2021, 14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito (merjeno kot % BDP). To, da Slovenija namenja »daleč največji odstotek« državnemu subvencioniranju gospodarstva, je prav tako nekakšen konstrukt dr. Dragoša.

Propadanje kulturnega spomenika

Spoštovani, odgovarjam na pismo odvetniške pisarne Senica& partnerji zastopnika Festivala Ljubljana objavljeno v Mladini štev. 28 - Propadanje kulturnega spomenika. Kot ravnateljica SŠOF - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki ima svoje učne prostore v Križankah, se s problematiko lastništva in prenove Križank intenzivno ukvarjam že od nastopa mojega mandata leta 2022. Ob intenziteti pritiskov si zastavljam vprašanja, ki morajo biti izrečena javno, saj vodim šolo s pomembnim zgodovinskim in kulturnim pomenom in vrednostjo.

SD se vrača na stare tirnice

V članku »SD se vrača na stare tirnice«, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si 5. 7. 2024, so povzete omembe Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) v revizijah porabe proračuna, pri čemer je navedeno, da je v letu 2022 Komisija za preprečevanje korupcije »kot očitno kronični kršitelj 42. člena denar napačno potrošila za prenovo informacijskega sistema Erar«. Kot izhaja iz članka, se navedeno nanaša na 42. člen Zakona o javnih financah. Nikakor ne drži, da je Komisija kršila 42. člen Zakona o javnih financah oziroma da je kronični kršitelj tega člena, kot navaja novinar. Komisija namreč kot neposredni proračunski uporabnik ne odloča sama o (pre)razporejanju sredstev proračuna.

8 dni / teden

V tedniku Mladina je bil 21. junija 2024 objavljen prispevek v rubriki 8 dni/teden na temo okvare letala Falcon avtorja Erika Valenčiča. V njem pisec med drugim zapiše: »A vrnimo se k letalu. Poznavalci opozarjajo, da s falconom namreč ni nič res narobe, večji problem je v Slovenski vojski, ki skrbi za njegovo vzdrževanje. Kdaj točno so se začele težave? Ko so njegovo vzdrževanje prenesli na Slovensko vojsko. Povsod drugod imajo letala specializirane vzdrževalce, le v Sloveniji pa na ta način varčujemo. Naj stane, kolikor že stane, pa če od letala na koncu ostane le kup železja. A ne pozabimo, da zdaj vlade kupujejo nova letala za vojsko. Ki jih bo prav tako vzdrževala sama.«

Propadanje kulturnega spomenika

Festival Ljubljana je očitno zelo prepričan v to, da argument moči prevlada nad močjo argumenta. Na vsako kritiko udari z najdaljšimi topovi. Spomnimo se podobnih pisem izpred leta dni, ko je odvetniška pisarna Senica v imenu Festivala zahtevala objavo popravkov po kritičnih zapisih v Mladini in Dnevniku. Žal se do danes ni prav veliko spremenilo, kar pa se je, se je spremenilo na slabše. Križanke vidno propadajo, začetka njihovega reševanja ni videti. Festival krivdo pripisuje Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Potreba in pravica starejših do mobilnosti

V Srebrni niti - združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo počasno, a vztrajno širjenje pojavov starizma, kar pri nas hitro sledi tujim zgledom. Gre za nenaklonjenost ljudem zaradi starosti, včasih prav sovražno nastrojenost do starejših na več področjih in s strani različnih povzročiteljev na osebni, medosebni, institucionalni, družbeni, tudi politični ravni.

Odsotnost države

»Avtor v prispevku »Odsotnost države« govori o projektu organizacije UNICEF Slovenija »Kako se počutiš?« in podpori tega projekta s strani Novartisa v Sloveniji. »Kako se počutiš?« je dolgoročni projekt UNICEF-a Slovenija, vezan na ozaveščanje, preventivo in opozarjanje na sistemske vrzeli na področju duševnega zdravja. Novartis v Sloveniji podpira eno od kampanj projekta. Avtor v članku navaja, da Novartis proizvaja zdravila, ki pomagajo osebam z resnimi duševnimi motnjami. Novartis v Sloveniji v svojem portfelju nima zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni in stanj, povezanih z duševnimi motnjami. Poleg tega je napačno naveden podatek, da je podjetje Lek v lasti Novartisa. Novartis od lanske oddelitve generične divizije Sandoz namreč ni več lastnik družbe Lek d.d. Ob tem želimo poudariti, da je Novartis kot dolgoletni podpornik različnih ozaveščevalnih aktivnosti organizacije UNICEF v Sloveniji pristopil k podpori kampanje »Kako se počutiš?«, ker tudi sami v podjetju namenjamo veliko pozornosti ozaveščanju o pomenu skrbi za dobro počutje in duševno zdravje naših sodelavk in sodelavcev. Pri podpori kampanji UNICEF-a Slovenija v nobenem pogledu ne posegamo v program in vsebino aktivnosti. 

Nova bukolika

Spoštovani, v skladu z določbami 1. odstavka 26. člena, 27. člena in 1. odstavka 42. člena Zakona o medijih (ZMed) uveljavljamo pravico do objave popravka in prikaza drugih oziroma nasprotnih dejstev, in sicer v zvezi s komentarjem z naslovom Nova bukolika avtorja Bernarda Nežmaha, objavljenim 5. 7. 2024 v tedniku Mladina ter na spletni povezavi https://www.mladina.si/233863/ komentar-nova-bukolika/.

Propadanje kulturnega spomenika

Direktor Festivala Ljubljana, g. Darko Brlek, ni avtor rešitve nove strehe nad Poletnim gledališčem v Križankah, kot to tendenciozno namiguje g. Vehovar, ko mu neutemeljeno očita ozko razumevanje kulture in nespoštljiv odnos do kulturnega spomenika. Rešitev za porušeno streho je so-zasnoval arhitekt in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, g. Peter Gabrijelčič, ki je sodeloval tudi pri vseh kasnejših fazah projekta. Čeprav je želel, da bi bila nova streha kar se da podobna stari, ki jo je zasnoval Miloš Marinček, to žal ni bilo mogoče zaradi obsežnih poškodb stavbe nekdanjega samostana, v katero je bila vpeta, ogroženosti stabilnosti stavbe, zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nesoglasja takratnega ministrstva za šolstvo.

Zakaj se ljudje obračajo v desno?

V prispevku Zakaj se ljudje obračajo v desno? je prejšnji teden prišlo do neljube napake. Pri povzemanju rezultatov raziskave slovenske mladine mariborske univerze in fundacije Friedrich Ebert Stiftung smo napačno zapisali, da »samo še 27 odstotkov [mladih] meni, da je edini pravi Slovenec tisti, ki ima slovensko kri (13 odstotnih točk manj kot leta 2018), 30 odstotkov jih meni, da bi bilo najbolje, če bi v Sloveniji prebivali samo Slovenci (11 odstotnih točk manj kot leta 2018)«. Hoteli smo sicer zapisati naslednje: Samo še 27 odstotkov mladih močno nasprotuje izjavi, da je edini pravi Slovenec tisti, ki ima slovensko kri (13 odstotnih točk manj kot leta 2018), 30 odstotkov pa izjavi, da bi bilo najbolje, če bi v Sloveniji prebivali samo Slovenci (11 odstotnih točk manj kot leta 2018). Za napako se iskreno opravičujemo. 

Agenciji RS za varnost prometa in mag. Alenki Bratušek, ministrici za infrastrukturo, ki morata skrbeti za izboljšanje prometne varnosti

V minulem mesecu juniju me je nekaj medijskih objav (Delo, 12.6., članek Špele Kuralt »Starejši so povzročitelji najhujših nesreč«; Mladina, 14.6., javno pismo skupine slovenskih društev, zavodov in intelektualcev o »spoštljivem nagovarjanju starejših«, Delo, 29.6., v pismih bralcev Črt Kanoni, v imenu ZDUS, reagira na članek Š. Kuralt o »nevarnih starejših voznikih«) vzpodbudilo, da se s tem pismom obračam na vas, odgovorne za varnost v prometu na Agenciji in na Ministrstvu, z opozorilom na neustavno diskriminacijo starejših ljudi v Sloveniji, ki jim na 80. rojstni dan avtomatično preneha veljati vozniško dovoljenje.

Za koga dela javni zavod ?

Odgovor na to vprašanje je preprosto. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) obstaja in deluje zato, da varuje zdravje posameznika, skupnosti, okolja in varnosti hrane ter ščiti javni interes. To je naše osnovno poslanstvo in namen obstoja.

»Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj »

Odzivam se na intervju Jureta Trampuša z državnim sekretarjem Klemnom Ploštajnerjem. Razumljivo je, da ljudje rojeni oz. vzgojeni v samostojni Sloveniji mislijo, da se je življenje začelo leta 1991. Toda tisti, ki ne le želijo, temveč so tudi dolžni oblikovati stanovanjsko politiko, bi morali poznati tudi temelje, na katerih so se razvili sedanji odnosi na stanovanjskem področju in oblike rabe stanovanj.

Apel vladi za uskladitev RTV prispevka

Pred dobrim letom se je konstituiral Svet RTV Slovenija, organ, ki je prevzel večino funkcij nekdanjega programskega in nekdanjega nadzornega sveta. Tudi novo imenovani svetnice in svetniki smo ob nastopu mandata lahko opazili očitno dejstvo, da se je RTV Slovenija znašla v resni krizi, in lanske poletne mesece izkoristili za minimalno stabilizacijo situacije – zlasti za preprečitev še večje škode. S skromno institucionalno podporo smo izpeljali vse postopke za imenovanje predsednika in članov uprave ter s tem postavili temelje za jesensko imenovanje direktoric in direktorjev. A ob strani smo pustili še eno neformalno nalogo.

Izjave

Spoštovani.

Darilo Evropi

Naj za uvod povem, da sem razočarana nad Evropo, vključno s Slovenijo, ker se vzpenja desnica, se krepi neofašizem, ker gremo v svet brez vrednot, v svoj propad, saj se ne zavzemamo za ohranitev narave in miru, za socialo, za strpnost, za bolne in šibke, ampak za orožje, za prevlado, za uničevanje planeta in vsak zase. Ne morem si zamisliti, da je toliko ljudi navdušenih nad Romano Tomc, nad Zalo Tomašič, ki podpira vaške straže, in ne morem dojeti, da Grims vstopa na evropsko sceno.