Veliko odkritje

V poletnih dneh leta 1960 sem kot študent sodeloval v terenski ekipi Goriškega muzeja na zgornjem Vipavskem. Delovna naloga nas je pripeljala tudi na Predmejo nad Ajdovščino, kjer sem prvič izvedel za zločin italijanske vojske nad družino Bizjak v začetku leta 1943. Dogodek me je pretresel in ga še vedno živim z njim tudi z mislijo, kako malo je ohranjen v širšem zgodovinskem spominu današnjih dni ne le kot okrutno dejanje vojne, marveč tudi kot opomin, da se kaj takega ne bi več primerilo v življenju posameznika in družbe. Obujanje spomina na Bizjakove s Predmeje mi je sedaj znova spodbudila objava članka o odkritju slikarskega dela Toneta Kralja z naslovom Panem et circenses (Mladina, 23.6. 2023/ 25). Angelska gora 1942 pa ni bila še doslej objavljana v elitnih katalogih Kraljevih del.

Evropska dobrodošlica sedmim voditeljem afriških držav

V petek, 16. junija 2023, so predstavniki sedmih afriških držav obiskali Ukrajino in dan pozneje Rusko federacijo, da bi pri predsednikih obeh držav posredovali za mir. Delegacija je s številčnostjo uglednih predstavnikov pokazala, kako negativni so učinki ukrajinske vojne na države tretjega sveta, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in gnojil, višjih cen in rasti zadolževanja. Na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa ni naredila vtisa, njihove prošnje je brezpogojno zavrnil.

Široko zaprte oči Evrope?

Z referendumom so se vsi prebivalci Ukrajine z veliko večino leta 1990 odločili za samostojno pot. Veliko Rusov iz Ukrajine, je tedaj glasovalo za samostojnost Ukrajine saj je bil referendum za samostojnost prepričljiv tudi na Krimu.

Slovenija gre naprej!

Slovenska diplomacija je v bitki za nestalno članico Varnostnega sveta OZN premagala Belorusijo s 153 : 38, kar je bilo ravno pred Dnevom Primoža Trubarja. Vsa čast in slava njemu in še vsem kulturnim in borbenim ljudem, ki so se v naslednjih petih stoletjih borili za človekove pravice na vseh področjih, da smo »stali in obstali« s svojo kulturo, ki je bila tudi osnova za obstoj in razvoj naše samostojne države vse do članice Varnostnega sveta. Ob tem uspehu se moramo zavedati, da se boj za obstoj in razvoj samostojne države Slovenije nikoli ne konča.

Politikantski ustavni sodniki

Da na ustavnem sodišču zdaj uradno pojasnjujejo, da sodnika Jaklič in Šorli nista izvedla bojkota odločanja, s katerim je Jaklič (ob »načelni« podpori Zobca) grozil, ampak da sta bila »opravičeno odsotna«, se mi zdi razumljivo in razumno. Tudi to, da utemeljenosti takih »opravičil« ne preverjajo. Ob sedanji zaostrenosti položaja znotraj ustavnega sodišča to razumem kot razumen poskus umiritve, ki naj omogoči nadaljevanje kolikor toliko normalnega delovanja tega izjemno pomembnega organa.

Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

Alenka Puhar se verjetno dobro zaveda vtisa, ki je nastal iz njenega pogovora z Vido Petrovčič v oddaji TVS Intervju (2.4.2023). Njena navedba, povedana v širšem kontekstu sodnega procesa iz leta 1941 proti prof. Borisu Furlanu, o tem da je njegov sin, moj oče Aljoša Furlan ovajal svojega očeta, napotuje na ugotovitev, da je sin posredno sodeloval pri smrtni obsodbi svojega očeta. To je res huda, predvsem pa krivična obtožba. S pojasnilom sem popravila njeno napako in nepošten, zavajajoč vtis. Kaj naredi en sam manjkajoči podatek! Nihče, tudi sama nisem imela razloga misliti, da se njena navedba nanaša na čas po obsodbi. V svoji pripovedi je dve zgodbi s časovnim razmakom štirih let združila v eno in s tem storila krivico.

Borci za življenje

V 22. št. Mladine se gospod Gregor Hrovatin iz Maribora odziva na moj članek v pismih bralcev, napisan ob Pohodu za življenje v Mariboru. Očita mi, da se kot moški moram „umakniti iz razprav o blaženju in reševanju nosečniških težav“. Celo ginekologinjam daje prednost pred ginekologi, najbrž nevedoč, kakšna kapaciteta je bil primarij ginekologije dr. Vasilij Cerar.

Ustavite deportacije prosilcev za azil na Hrvaško

Ker na proteste aktivistov Ambasade Rog in na moja poziva predsedniku vlade g. dr. Robertu Golobu in predsednici republike ga. Nataši Pirc Musar, da preprečita deportacije na Hrvaško, ni bilo nobenega odziva in ker nimamo nobene informacije o tem, kaj je za begunce storila predsednica državnega zbora ga. Urška Klakočar Zupančič, ki se je s protestniki sestala pred parlamentom in prosilcem za azil obljubila svojo pomoč, svoj tretji poziv naslavljam na celotno vladno koalicijo.

Ob dogodkih nasilja v Psihiatrični bolnišnici Polje

Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo medijske objave pričevanj preživelcev in prič nasilja v Psihiatrični bolnici Polje. Preživelim nasilja izrekamo sočustvovanje in trdno podporo.

Za Ruparjevimi upokojenci še študenti?

V prispevku z zgornjim naslovom smo napačno zapisali, da je bivši predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt lastnik podjetja Margento, ki razvija sisteme za potrebe koriščenja študentskih bonov. Schmidt ni lastnik, pač pa je direktor podjetja. Ob čemer takisto velja dodati, da je podjetje z ministrstvom sklenilo pogodbo leta 2009, se pravi še preden je Scmidt postal predsednik ŠOS ali direktor Margente. Za napako se opravičujemo. 

Sever in jug se budita, drami se vzhod in zahod

Kmalu bo pol stoletja od takrat, ko so mi pri planinskem krožku v Pivki prvič dali v roke vojaški kompas, mi pokazali smeri neba in njihova imena. V naslednjih letih sem znanje utrjeval s pomočjo vojaških zemljevidov in orientacijskih pohodov po gozdovih in travnikih Nanosa, Javornikov in Snežnika. In tako sem se za naslednjih nekaj desetletij naučil, kako poiskati sever, jug, vzhod in zahod, če ti kompas, severnica, mobilni telefon, ali sonce pokažejo eno od smeri neba.

Borci za življenje

Spoštovani g. Zidar!

Borci za življenje

Bolj kot nasprotniki nekih osebnih drž glede prekinitve življenja nošenčka, smo borci za življenje, borci za premislek o človeku, ki se je morda nepričakovano in neželjeno pojavil. Da ne bomo potem gledali shode - kot v tujini - prizadetih mater z napisi: „I regred my abortion!“

Možinov TVS kot »sadež spoznanja«

Glej no, kaj skriva naslovnica z mogočnim prašičem! Na 16. strani Bernard Nežmah piše o spominskem obeležju, ki bi ga zaslužil profesor dr. Boris Furlan, na 4. strani pa Špela Furlan, da se je njen oče Aljoša Furlan znašel na sramotilnem stebru! Oba (vsaj delno) zaradi mene, ker sem poskrbela za knjigo Skozi gosto noč, torej za dopisovanje med Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo, ki je izšla januarja letos pri Beletrini. Prestopek pa sem menda zagrešila še s pomočjo Vide Petrovčič, ki je imela aprila intervju z mano na TV Slovenija (ali »Možinovi TV«), eno ali dve vprašanji pa sta bili povezani s Furlani. In ker na TV niso bili za popravljanje, nas je dala v časopise!

Koritniki

V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 19. maja 2023 objavljen članek avtorja Boruta Mekina z naslovom Koritniki. Ker članek vsebuje zavajajoče informacije, ki mečejo slabo luč na družbo SDH in sistem korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, podajamo spodnje pojasnilo. Ob tem ne želimo komentirati siceršnjega nespoštljivega konteksta za SDH in vse menedžerje družb s kapitalsko naložbo države.

Popravek

V 19. številki Mladine je v rubriki TV avtorica Stanka Prodnik navajala izjave Janeza Rebca kot predsednika družbe Perutnine Ptuj. A Janez Rebec z družbo Perutnina Ptuj nima nič, je namreč predsednik uprave Pivka perutninarstvo, pa direktor Delamarisa, pa predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris in predsednik ZKŽP pri Gospodarski zbornici Slovenije. Za napako se gospodu Rebcu in bralcem opravičujemo. Napako gospe Prodnik pripisujemo dejstvu, da ne loči kure od jajca, kako bi torej Pivko od Ptuja. 

Nedopustna »rešitev«

Članek z gornjim naslovom, izpod peresa novinarke Monike Weiss, nedvomno pritegne vsakega elektrotehnika, kamor prištevam tudi sebe. Članek je napisan strokovno pravilno, korektno, profesionalno. V pravem pomenu besede.

Možinova TVS kot »sadež spoznanja«

V oddaji TVS Intervju 2. aprila letos sta novinarka Vida Petrovčič in njena gostja, publicistka Alenka Puhar, predstavili knjigo o dopisovanju med prof. dr. Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton. Gre za nadvse tragično zgodbo velikega slovenskega intelektualca, pravnega filozofa, svetovljana in antifašista, mojega deda, ki se v povojnem partijskem režimu ni bil pripravljen odreči pravici do komuniciranja s tujino, zaradi česar je bil leta 1947 v Nagodetovem procesu obsojen na smrt.