Mizoginija in kultura brisanja

V. Miheljak je 4. 8. 2023 v Mladini napisal, da ga je B. Rajgelj v zvezi z zapisom o Tini Gaber označila za mizoginega in da naj se mu kaj takega doslej še ne bi zgodilo. Mogoče je pozabil, mogoče pred leti ni razumel namiga, mogoče pa (seveda povsem upravičeno) razlikuje med namigom in oznako ...

Dan potem

Že od nekdaj so govorili, da ob nesreči spoznaš ljudi. V letošnjem letu, ko smo doživljali vremenske ujme, kakršnih ne pomnimo, se je ta stara resnica dokazovala po vsej naši državi in tudi širše. Naši prostovoljni gasilci so to dokazovali že ob silovitih požarih na Krasu, letos pa še ob neurjih s strelami, nalivi in točo, ki so uničevali polja, sadovnjake in vinograde, viharji so odkrivali strehe in lomili drevje, z divjanjem naraslih vodotokov, ki so odnašali mostove, rušili hiše in druge objekte ter poplavljali naselja. Pri svojem strokovnem in požrtvovalnem delu so naši prostovoljni gasilci upravičeno umeščeni na sam vrh takih organizacij v svetovnem merilu.

Opravičilo

V zadnji, 31. številki Mladine, sem dr. Dušana Pluta, geografa in med drugim zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, nehote označila za geologa, kar seveda ni. Za napako se dr. Plutu in bralcem opravičujem. 

Zdravniki ali rablji

Naše zdravstvo je odlično, primerljivo ali boljše od zdravstva v razvitih evropskih deželah. Problem, ki se vleče že dolgo in ki je vse bolj pereč, je (ne) dostopnost do zdravstvenih storitev. Problem, ki zadeva deset ali stotisoče državljanov Slovenije. Nedostopnost do ustrezne oskrbe lahko po mnenju vidnih članov zdravništva povzroča celo smrti bolnikov.

Spremeniti pogled

Ja, spoštovani Repovž, bo potrebno spremeniti pogled. Kot naročnik Mladine redno z veseljem preberem vaše uvodnike, ki so pronicljivi in se večinoma strinjam z vašim razmišljanjem (z razliko od Pamfletov, ki jih že leta ne berem). Ta vaš zadnji uvodnik je pa po mojem mnenju malo, če ne precej, mimo. Da ne bom opisal še drugih vaših trditev ali ugotovitev, bom pokomentiral samo naslednji del: »Slovenija je bila stoletja in tisočletja del drugih držav, nekakšna večna kolonija, vojne so nas predajale zdaj v roke enih, nato drugih, vedno znova so si ti drugi za te boje vzeli ljudi tudi s tega območja, pa tudi vse drugo, kar jim je prišlo prav. Od tu so stoletja vozili v nemške in italijanske dežele sužnje (dejanske in sodobnejše), obeh spolov, kar je bolj naprednega nastalo v Sloveniji, pa so večinoma zgradili kolonizatorji – za svoje potrebe, za potrebe obvladovanja tega območja svoje države (ker to smo bili, del neke druge države).«

Vlado Miheljak: Mizoginija in kultura brisanja

Dovolj imam starejših intelektualcev, ki si jemljejo pravico, da mlajše kolegice učijo, kaj je mizoginija in seksizem. Že 30 let poslušam in gledam naše politike, profesorje, intelektualce, umetnike, novinarje in dežurne komentatorje, kako nas podučujejo, nam razlagajo in dopovedujejo, da nečesa ne razumemo ali pa nismo zmožne razumeti. Gre pa za najbolj razširjeno obliko moške mizoginije,

Enakost

Uvodnik urednika Mladine in razkritja novinarjev Boruta Mekine in Luke Volka so dejansko alarmantna.

Popravek

V prejšnji številki Mladine sem v tekstu z naslovom Več ko imaš, višji so popusti zapisal, da ima 10 odstotkov prebivalcev v Sloveniji v lasti kar 60 odstotkov vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava sicer zaradi zakonske blokade ocenjevanja vrednosti nepremičnin v zadnjih letih teh podatkov ne more izračunati, a glede na njihove podatke pred letom 2020 ima 10 odstotkov prebivalcev Slovenije v lasti 34 odstotkov nepremičnin. 60 odstotkov nepremičnin pa ima v lasti 30 odstotkov najbogatejših.

Kultura smrti? Kultura življenja?

Ugledni fizik Boltzman je nekoč izjavil, da ga ni lepšega kot je teorija! Vendar je tudi res, da morajo to teorijo potem potrditi eksperimenti, pa naj jih izvedejo kjerkoli na Zemlji. Tako je slavno Einsteinovo posebno teorijo relativnosti potrdil šele poskus s pospeševalnikom elektronov.

Intervju: Alojz Ihan

Alojz Ihan s svojimi komentarji že dolgo spremlja nastajanje Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Je eden redkih zdravnikov, ki v javno razpravo o tem posega prvoosebno, s stališči in argumenti, pogosto drugačnimi od stališča Zdravniške zbornice Slovenije in drugih zdravniških združenj, katerih član je. V intervjuju (Mladina, 14. 7.) je podal nekaj ocen v zvezi z ZPPKŽ, na katere bi se rad odzval. Nekatera druga bom prihranil za drugo priložnost.

Svoboda sovražnega govora 

Spoštovani.

Kako se cvremo

Neurja z viharji in točo, ki so po naši državi divjala v juliju, so po prvih ocenah povzročila škodo na okoli 10. 000 hektarjih poljščin, sadovnjakov in vinogradov, v gozdovih pa so povzročila vsaj 500. 000 kubičnih metrov škode zaradi vetrolomov. O ogromnih škodah na hišah, gospodarskih poslopjih, šolah in na drugih objektih še ni podatkov. Ob tem nas je še posebno presenetila odločitev vlade, ko je ob takih razmerah sprejela načrt razvojnih programov za investicije v oboroževanje za obdobje od leta 2023 do leta 2026 v višini več kot milijarde evrov.

Intervju: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo

Po novem imamo v Sloveniji tri ministrstva, ki ustvarjajo hude napetosti v prostoru in med prebivalstvom. Napadalca na prebivalce, okolje, naravo in prostor sta dva: ministrstvo mag. Bojana Kumra in infrastrukturno ministrstvo mag. Alenke Bratušek. Obramba pa naj bi bilo ministrstvo za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Naj bi. Žal, izvoljena politika kot po dogovoru vedno izbere najšibkejšo obrambo.

Čas bedakov

Že dolgo z nejevero opažam, kakšnih negativnih odzivov so vsakokrat deležne kakršnekoli pobude za večjo zaščito okolja, živali in posledično vseh nas, čudi pa me, da se v časih, ko vedno bolj s strahom pogledujemo v nebo, to samo še stopnjuje. V mislih imam kmečki punt, užaljenost veterinarske stroke, prizadetost raznih gospodarskih združenj in naravnost sovražno nastrojenost desnih političnih strank. Še bolj pa me čudi delovanje raznih ministrstev, agencij, uprav in kar je še tega, prav oni naj bi namreč okolje varovali, pa se mi vse bolj zdi, da bi najraje iz narave odvzeli kar naravo samo, saj nam je tako ali tako samo v breme, ker ovira razvoj, zmanjšuje gospodarsko konkurenčnost, nagaja kmetom in lastnikom kapitala …

Ujetniki lanskega snega

Grega Repovž je v uvodniku med drugim spregovoril o prometnih zagatah v Sloveniji. Pri tem je omenil možnost oživitve železniške proge med Vrhniko in Ljubljano, „za katero danes le malokdo ve“. Bo kar držalo, a držalo bo tudi, da danes marsikdo malo ve o sesipanju lepega dela slovenskih tirnih poti v Sloveniji pred desetletji. Podreti progo med Vrhniko in Ljubljano pa pomeni uničiti primestno povezavo, ki bi vsekakor razbremenila potniški in tovorni promet, ki se zdaj ves odvija po avtocesti in vzporedni neplačljivi cesti. Ampak to je bila le mala napaka naših preteklih brihtnežev.

Uredniška praksa v interesu javnosti?

V oddaji Arena 26.6.2023 je bilo izrečenih več neresnic. Izrekel jih je sicer Janez Janša, katerega laži spremljam že desetletja in me ne presenečajo več. Večji problem vidim v tem, da na njih pristaja in jih dopušča uredništvo Televizije Slovenija. Moderator pogovora Igor Pirkovič je s svojim vodenjem oddaje dokazal, da ne pozna dejstev in kontekstov, ki bi ga profesionalno kvalificirali za tovrstne pogovore. S svojo držo se je odrekel novinarskim standardom, ki jih javnost pričakuje od javnega servisa. Namesto njih je na široko odprl vrata politični propagandi z vsemi njenimi manipulacijami.

Ženske so lažnivke?

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 06. 2023, v spletnem mediju Mladina.si, prof. dr. Bojanu Zalarju, generalnemu direktorju Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani in sodnemu izvedencu klinične psihologije, neutemeljeno očita, da naj bi ženske na splošno označeval za lažnivke. Ti očitki so neresnični, grozljivi in insinuirani za dosego senzacionalističnega učinka in za namerno diskreditacijo prof. dr. Bojana Zalarja kot sodnega izvedenca in kot generalnega direktorja UPK Ljubljana.

500 dni (politike priprtih vrat)

Po petsto dnevih ruske vojaške intervencije v Ukrajini potekajo spopadi tako kot se je v tem času razvijal politični in vojaški pristop do ukrajinsko-ruskega spora. Vojaška dogajanja se spreminjajo tako kot politična, katastrofalna so pa mirovna, ki jih ni.

Čas bedakov

Janko Lorenci je, žal, eden bolj redkih, ki je ob sedanjih javnih zahtevah po izgradnji dodatnih voznih pasov na obstoječih avtocestah, opozoril: »Če narediš kaj, kar ti kratkoročno ne godi, dolgoročno pa koristi, se odrekaš s preudarkom.

Čas bedakov

Ob branju kolumne Janka Lorencija v Mladini (št. 28, 14. 7. 2023) se mi je dvignila obrv ob naslednji pasaži »Odrečeš se nuklearki in raje sistematično varčuješ z energijo. Varčevanje je zahtevnejše, od tod toliko nukleark.« Sem ta tekst še isti dan komentirala na Twitterju. Nimam namena polemizirati z avtorjem Mladinine kolumne, ker nima samo on takega pogleda na reševanje energetskih vprašanj. Mislim, da je treba tole »dajmo raje varčevati« mantro, pogledati drugače.

Filmar svetovnega formata

V članku o filmskem ustvarjalcu Janu Vrhovniku smo po nesrečnem spletu okoliščin naredili napako. Zlata nagrada Young Directors Award, ki jo je Jan Vrhovnik konec junija prejel v Cannesu, seveda ni bila podeljena v okviru canskega filmskega festivala, temveč v okviru spremljevalnega dogodka najpomembnejšega oglaševalskega festivala Cannes Lions. Nagrade Young Directors Award podeljuje organizacija komercialnih filmskih producentov CFP-E (Commercial Film Producers of Europe). Vsako leto podelijo več srebrnih in zlatih nagrad in s slednjimi so letos nagradili 25 mladih ustvarjalcev, med drugim tudi Jana Vrhovnika. Za napako se tako Janu Vrhovniku kot tudi vsem drugim prizadetim iskreno opravičujemo.

»Kršiteljem želimo stopiti na prste«

Pri pripravi intervjuja z Danom Juvanom, državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, smo napačno zapisali, da so tako sindikalisti kot delodajalci v Ekonomsko-socialnem svetu trdili, da je bil pri pogajanjih o spremembah zakona o delovnem razmerju kršen socialni dialog. To so v resnici trdili zgolj delodajalci, medtem ko so sindikalisti pogajanja ocenili za zaključena. 

Dve Sloveniji, dve proslavi

Župan Vrhnike g. Daniel Cukjati v svojem uvodniku Našega časopisa govori o tem, kako razdvojena je slovenska družba in očita veteranskim društvom, da razdvajajo, ker se niso udeležila proslave ob dnevu osamosvojitve v Športnem parku na Vrhniki. Pri tem pa ne pove, da je društvom poslal vabilo, v katerem je zapisal, da scenarij »žal ne predvideva sodelovanja praporščakov, ker bo prireditev potekala na odru.« S tem se je odrekel veteranskim društvom in tradiciji vseh dosedanjih proslav, saj so mu društva sporočila, da se brez praporščakov ne morejo udeležiti proslave. Organizacija je bila zaupana zasebnemu zavodu Iskreni.

Sodišče ameriški vladi omejilo komunikacijo z družbenimi mediji

Kot zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja ter bivši uslužbenec NIJZ sem se vedno zoperstavljal merilom, ki so od mene zahtevali odločitve, ki so bile v nasprotju z mojim strokovnim prepričanjem in vestjo. Za posledice sem tudi odgovarjal in v času covida 19, zato tudi izgubil zaposlitev na NIJZ. Še vedno menim, da so NIJZ, MZ in Vlada naredil ogromno napak pri spopadu z epidemijo covida- 19, ki jih in jih bomo vsi drago plačevali ; posebej če ne bomo opravili strokovne in politične analize učinkovitosti vseh covid ukrepov, posebej učinkovitosti tega cepljenja. Iskanje teh odgovorov se mora tudi v Sloveniji pričeti, čeprav le zato, da naše otroke z zgledom naučimo, da je resnica pomembna.

Ujetniki lanskega snega

Uvodnik o Drami in njenem kostanju je odprl pogled na neko družbeno dramo: namesto velikopoteznosti krpanje provizorijev s provizoriji. Pred leti je ta postopek doživela Opera (z estetsko katastrofo in znanimi „tehničnimi težavami“ ostudnega prizidka). In zdaj Drama. V zadnjem obdobju habsburške monarhije, ko je Ljubljana štela osmino današnjega prebivalstva, so za ljubljanske Nemce zgradili majhno, a udobno gledališče. To, za glavno mesto Dravske banovine, ki je leta 1936 štelo 80.000 prebivalcev, kar skromno gledališče je pozneje postalo prestolnično Slovensko narodno gledališče Drama. Zdavnaj bi bilo treba zgraditi novo, prostornejše gledališče z moderno odrsko tehnologijo, staro Dramo pa dostojno obnoviti in uporabiti za primerno dejavnost manjšega gledališča, za to pa ne bi bilo treba posekati kostanja. Za tako velikopotezno rešitev so se kar po vrsti zapravljale priložnosti. Naj navedem samo dve novejši: iz porušenega Kolizeja je nastala nepremičnina za privatni pohlep; enako se je zgodilo s Šumijem čez cesto.

Loredan mora stran!

V iniciativi Glas ljudstva in Inštitutu 8. marec smo javno pozvali ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu, istočasno pa predsednika vlade, naj ga odpokliče. Po napovedi stranke SDS, da bo vložila pobudo za njegovo interpelacijo, v iniciativi Glas ljudstva menimo, da se moramo opredeliti do vprašanja, ali smo se s tem znašli na strani opozicije, ki smo jo pred enim letom pomagali spraviti z oblasti.

Ženske so lažnivke?

V skladu z 42. členom Zakona o medijih vas prosimo za objavo odgovora na prispevek Ženske so lažnivke? avtorja Petra Petrovčiča, ki je bil objavljen v Mladini 23. junija 2023. Odgovor se nanaša na del, v katerem avtor izpostavlja raziskavo o izvedenskih mnenjih psihološke stroke dr. Igorja Areha.

Veliko odkritje

V 26. številki Mladine je bilo objavljeno pismo bralca gospoda Antona Rupnika, ki omenja bogato raziskovalno delo prof. dr. Egona Pelikana. S svojim delom je dr. Pelikan brez dvoma ključno pripomogel k današnjemu poznavanju in razumevanju umetnosti Toneta Kralja. Z njim muzej redno sodeluje, pri nastajanju razstave Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 pa smo se z njim večkrat tudi posvetovali. Razstava temelji na vseh dosedanjih raziskavah Kraljeve umetnosti, med njimi pomembnih prispevkih dr. Egona Pelikana, dr. Igorja Kranjca (ki je poleg strokovnega svetovanja prispeval tudi predgovor k razstavnemu katalogu), dr. Verene Koršič Zorn, dr. Milčka Komelja in drugih. Z dosedanjim raziskovalnim delom omenjenih strokovnjakov je umetnikov opus sistematično raziskan in tudi umeščen v zgodovino likovne umetnosti tega okolja.

Zlata teleta v davčni politiki

Zaradi zahtevnosti, pomembnega vpliva na družbene in ekonomske razmere in močno razhajajočih mnenj je odločitev vlade, da nekoliko odloži izvedbo davčne reforme, umestna. Ker pa je naš davčni sistem resnično potreben prenove, je koristno, da se s širšo javno in strokovno razpravo, z razčiščevanjem dilem ter z iskanjem optimalnih rešitev čim prej prične. Jasno je potrebno opredeliti osnovne cilje, ki jih želimo doseči, oblikovati realno dosegljive možnosti, omejiti populizem ter zlasti vpliv raznih zmotnih prepričanj tako imenovanih ˝zlatih telet˝. Najprej kaže opozoriti na močno uveljavljeno mnenje, da davčne obremenitve plač povečujejo stroške poslovanja in zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva, zaradi česar je potrebno zmanjšati davčne obremenitve z zmanjšanjem izdatkov za skupne družbene storitve. Te naj bi bolj racionalno zagotavljalo konkurenčno tržišče kot potratna država. Praksa ne potrjuje koristnosti takšne usmeritve. Države z uveljavljanjem te politike (začetnika sta M. Thatcher in R. Reagan=) niso izboljševale, ampak praviloma poslabševale svojo razvojno uspešnost. Severno evropske države so navkljub visokemu deležu družbenih izdatkov tudi ekonomsko zelo uspešne. Koristnost države potrjuje tudi izjemno uspešen razvoj Singapurja, Kitajske in nekaterih drugih držav z aktivnejšim državnim intervencionizmom.

Veliko odkritje

Vsekakor si slikar Tone Kralj zasluži tako razstave (Kruha in iger) v Muzeju novejše in sodobne zgodovine kot širše predstavitve dela njegovega slikarskega ustvarjanja. Pravim: dela. Kajti o istem slikarju imamo na Slovenskem že nekaj let obsežno znanstveno monografijo zgodovinarja dr. Egona Pelikana (Tone Kralj in prostor meje, Cankarjeva založba 2016). Nova monografija, ki je dopolnila prvo, je izšla tudi v angleščini pri založbi Peter Lang v Oxfordu leta 2022 z naslovom Hitler and Mussolini in Churches. Prav tako je izšla monografija istega avtorja v italijanskem jeziku pri Istituto regionale per la storia della Resistenza e dell’Età contemporanea v Trstu. Pravkar je izšla tudi razširjena izdaja v nemškem jeziku pri Celovški Mohorjevi družbi.