Tehnična in strateška napaka

Če ne bomo aktivno vključevali zaposlenih v soupravljanje podjetij, nikoli ne bomo prebili točke dodane vrednosti, o kateri smo toliko govorili”, so »predvolilne« besede predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Tudi v koalicijski program so zapisali »Spodbujali bomo ekonomsko demokracijo, zlasti sodelovanje delavcev pri upravljanju«. Pozabili pa so pripisati »samo ne na našem vrtičku«.

Popravek

V javnem pismu Mirovnega inštituta z naslovom »Za integracijo in vključevanje, ne za asimilacijo in zatiranje!” smo napačno napisali ime direktorja inštituta. Slednjega vodi dr. Iztok Šori. Za napako se bralcem in dr. Šoriju opravičujemo. 

Kaj pa mir?

Če se izrazim malce poetično, je Mladina 13. številko posvetila “vojni in miru” in, če strnem, njeno sporočilo je, da oboroževanje Evropi (in svetu) ne bo prineslo trajnega miru. Hvaležna sem Mladinini ekipi, da se je poglobljeno lotila te teme, zlasti pa sem hvaležna dr. Marku Kržanu, da je v fokus svoje analize postavil novonastajajočo Vojaško strategijo RS (VSRS). Ob tem je treba vedeti, da je slovenska vlada predlog VSRS sprejela v paketu še z dvema strategijama, in sicer z Obrambno strategijo RS (OSRS) in Strategijo civilne obrambe RS. Prepričana sem, da je slovenska javnost premalo informirana o tem, kaj omenjeni strateški dokumenti s področja obrambe in varnosti prinašajo slovenski državi in družbi, zato je vsak kritičen ne-obramboslovski uvid izjemno dragocen. Zato želim kritično javno razpravo, ki jo je Mladina pogumno odprla, dopolniti še iz feminističnega vidika, pri čemer pa se bom osredotočila le na najbolj izstopajoče vidike.

Od Katoliških milic do črne roke

Spoštovani, bil sem star 6 let, ko se je pričela II. svetovna vojna in 10 let, ko se je končala. Rojen sem 30. aprila 1935 v Slovenj Gradcu. Pri 12. letih sem dobil - novo teto 2. 2.1948. Ko se je poročil moj 10 let starejši stric, ki se je od 3 stricev, vpoklicanih v Nemško vojsko, vrnil. Prvi je odšel na delovno obveznost. Bil v uniformah druge svetovne vojne in po njej 4 leta in 4 mesece. Prišel je “podivjan iz vojne”, tako so odrasli takrat govorili o post-travmatskem sindromu, ki spremlja povratnike iz vojn.

Zadnje dejanje afere Litijska

Grega Repovž je v zadnjem uvodniku v Mladini v zvezi s stranko SD med drugim zapisal: »Izmed treh kandidatov za predsednika je le eden res prepričan socialdemokrat – in to ravno njen evropski poslanec Milan Brglez, ki je v stranko prišel po ideološkem razhodu v stranki Mira Cerarja.« Morda se to, kar je zapisal, sliši všečno, verjetno to tudi sam verjame, vendar je resnica nekoliko drugačna. V prvi vrsti ni šlo za ideološki razhod, čeprav so razlike v pogledih obstajale - npr. glede spoštovanja človekovih pravic migrantov ob sprejemanju ti. Zakona o tujcih. Tu je Cerar (na liniji z notranjo ministrico Györkös Žnidar) zagovarjal »pragmatični« pristop, ki ga je kasneje Ustavno sodišče prepoznalo kot neustavnega. Brglez in še nekaj nas okoli njega, pa smo temu nasprotovali in menili, da gre za kršenje Ustave oz. mednarodnih konvencij, saj je zakon npr. predvideval tudi takojšen izgon ranljivih skupin (ženske z otroki) brez obravnave.

Sodniški politični aktivizem

V zadnji številki Mladine z dne 29.3.2024 avtor Peter Petrovčič v prispevku z naslovom „Sodniški politični aktivizem“ vrhovne sodnike, ki so sprejeli odločitev o spornem tvitu nekdanjega predsednika vlade, ki je bila nato razveljavljena na Ustavnem sodišču, označi za „politično pristranske sodnike“. Poudarjamo, da so vsi sodniki in sodnice skladno z ustavno ureditvijo vezani soditi po Ustavi in zakonu ter da je tovrstno etiketiranje (vrhovnih) sodnikov neprimerno. Strokovna stališča sodnikov, izražena v sodnih odločbah, se namreč soočajo v sistemu pravnih sredstev, kar se je zgodilo tudi v tem primeru, o katerem bo moralo Vrhovno sodišče glede na odločitev Ustavnega sodišča odločati še enkrat. 

Za integracijo in vključevanje, ne za asimilacijo in zatiranje!

Strinjamo se, da so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje slovenskega jezika, zlasti ker je vse bolj razširjeno občevanje v prevladujočih svetovnih jezikih, kot je angleščina. Strinjamo se, da bi lahko državne institucije naredile več, saj trenutni ukrepi ne zagotavljajo učenja slovenskega jezika, ki bi zadostilo vsem potrebam. Strinjamo se tudi, da je treba posebno skrb posvetiti otrokom, saj pedagoška stroka ugotavlja, da so mladi vse manj bralno pismeni.

Vojaška politika v novi dobi

Ob obletnici 10 let Slovenije v Natu sem na spletu zasledil številna medijska obeležja, redkeje pa proslave: Ministrstvo za zunanje zadeve je denimo poročalo o izvedeni okrogli mizi z naslovom Slovenija in Nato – včeraj, danes, jutri (23. 1. 2014), z naslovom Po desetih letih v zavezništvu pa je bila 3. številka 16. letnika znanstveno-strokovne publikacije Slovenske vojske Sodobni vojaški izzivi (SVI) v oktobru 2014 namenjena desetletju Slovenije v Natu. Vsa ta obeležja zagotovo niso imela tolikšnega odmeva, kot ga je imela proslava 20. obletnice (28. 3. 2024). Tudi v osrednjih medijih je bila obletnica dobro pokrita.

Zakon o narodnih skupnostih Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji

Končno! Končno se je iz dolgega in predolgega sna, čeprav le obrobno, zbudila slovenska družboslovna sfera, na čelu s prvopodpisanim doc. dr. Andrejem Troho, slovenskim univerzitetnim učiteljem mlajše generacije. A je vprašanje, če bi se mnogoštevilni kolegi in kolegice o tem zakonu z objavo v Mladini 7. marca 2024 sploh javno oglasili, da ni bilo povoda iz SAZU, od koder se je njena Komisija za slovenski jezik v javnosti glede nekega člena zakona, žal, tako strokovno kot politično samodiskreditirala.

Izrael je ogledalo ZDA

Petindvajsetega marca pred 25 leti je evroatlantsko „obrambno” vojaško zavezništvo Nato, prvič brez privoljenja Varnostnega Sveta Združenih Narodov, začelo z bombardiranjem Srbije. Bombne napade so predstavili kot „humanitarno intervencijo” za preprečitev genocida Srbije nad kosovskimi Albanci.

Ne kličimo nesreče

Zelo dobrodošel je naslovni članek Boruta Mekine, ki tako kot v tem, večkrat postavlja stvari na pravo mesto. Preveč se je razpaslo objavljanje prispevkov po načelu »čim slabša novica tem boljša za medije«. Zmagovalec je tisti, ki zna določen dogodek naslikati čim bolj črno. Poleg tega je v človeški naravi, da človek gravitira k podobno mislečim. Bolj ko je neki medij »rumen« oziroma bolj kot je pod vplivom kapitala, bolj deluje po teh načelih. Denimo, nekateri novinarji stalno ponavljajo, kako usodna je socialna kapica za privabljanje in zadržanje strokovnjakov in s tem za bolj živahen gospodarski razvoj. Nikoli pa ne omenjajo, da je razvoj visoko kvalificiranih strokovnjakov praviloma mnogo bolj pomembno prijazno delovno vzdušje, možnost strokovnega razvoja, možnost udeležbe v dobičku ali v lastništvu podjetja, zlasti pa pomoč pri reševanju stanovanjskega problema.

Ali res vsak glas šteje?

Novela zakona o volitvah v državni zbor odpravlja določbo, po kateri volivec »ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. S tem daje aktivno volilno pravico vsem polnoletnim državljanom, kar se sliši skrajno demokratično in zagotavlja enake možnosti za vse polnoletne državljane. Pa je res tako? Evropska zakonodaja resda marsikje omogoča voliti osebam, ki ne zmorejo samostojno izvrševati aktivne volilne pravice, a so določbe precej različne. Na Finskem denimo pomočnik takšnemu volivcu ne more biti družinski član, že v sosednji Švedski pa za pomočnika ni nobenih omejitev. Že to govori o dejstvu, da smo si narodi različni in je temu primerno tudi različno urejena zakonodaja. Kot marsikje, se tudi s tem zakonom primerjamo s Švedsko in imamo torej po mnenju politike očitno podobne vrednote kot severnjaki. Pa je to res? Menda se »tam zgoraj« še držijo predpisov in jih z veliko mero spoštovanja do družbe in države sprejemajo in uresničujejo, ne glede na to, da zakonodaja marsikdaj ne določa vseh detajlov, pri nas pa si menda nastavljamo vrzeli v zakonodaji že med sprejemanjem le-te, da bi potem lahko izkoriščali luknje v zakonodaji. Smo res takšni? Kako se bomo lotili uresničevanja osnovne človekove pravice v primerih, ko denimo neposredno izvajanje skrbniških nalog izvaja center za socialno delo, uporabnik pa ni sposoben izraziti svoje volje? Bo o njegovi volji odločal oz. »pomagal« pri odločitvi starš, sorodnik, strokovni delavec na centru v vlogi skrbnika, direktor, morda celo svet zavoda? Gre za pravico ali dolžnost tistega pomočnika, ki bo pomagal voliti? Sliši se provokativno, pa ni! Je pa zelo neurejeno, močvirnato.

Za mir in solidarnost

Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Jedrska koalicija

V torek, 12. marca, je odjeknila novica o veliki “referendumsko-jedrski koaliciji”, z izjemo “črne ovce” Levice. Na vrat na nos večina strank složno predlaga posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na prvi pogled bi človek zadovoljno vzkliknil: lepo! Demokratično! Odločali bomo z referendumom … No, poslanka Levice Sukićeva je nato, v utemeljevanju ne-podpore stranke Levice tej “bipartisan” odločitvi, povedala bistvo; ta referendum je mišljen kot bližnjica do bianco menice vsem vladam, ki bodo upravljale projekt JEK2. Veliko pa je tveganje, da smo pred novo TEŠ 6. Tega resnega tveganja se morda intimno zavedajo vse stranke, zato je sedaj najlažje, s posvetovalnim referendumom, prelagati odgovornost za morebiten nov polom na pleča vseh državljank in državljanov. Sukićeva je povedala še nekaj bistvenega: na rokohitrski referendum bomo šli, ne da bi javnost spoznala vse podrobnosti in tudi tveganja ter senčne plati te “strateške” odločitve. Podobno kot pri referendumu o Natu. Potrebno je hiteti in strašiti javnost z mrzlimi zimami brez ogrevanja, še posebno zdaj, ko ruskega plina ni več. Ta je pravi trenutek za novo koalicijo voljnih!

Ali Ukrajina res izgublja vojno?

Napačno vprašanje! Vprašati bi se morali, ali Ukrajina lahko dobi to vojno? Na takšno vprašanje se pa lahko razmišlja s serijo hipotez. Pri tem se ni potrebno ozirati ne na vzroke za rusko agresijo, ne za točnost preteklih podatkov o ruskih ali ukrajinskih dejanjih po letu 1999. Stanje sredi marca letos je približno takšno: vzpostavljena je frontna linija, po kateri potekajo spopadi, je pa vojaško gledano skoraj neprehodna in so napadi, da se jo preseka, vsaj doslej, propadli. V napadih in obrambi pa gre za ogromne količine porabljenih granat in dronov.

Razlika je očitna

Borut Mekina v zadnji Mladini podrobno opisuje katastrofalno stanje na stanovanjskem trgu v Sloveniji. Povsem jasno je, da je rešitev stanovanjske problematike in oblikovanje vzdržne stanovanjske politike predvsem politično vprašanje. Politika se namreč mora odločiti, ali je problem dovolj resen, da se bo prednostno lotila njegovega reševanja. Statistika je neizprosna in nas že dalj časa opozarja na naraščajoče nezadovoljstvo in pesimizem v družbi. In prav nevzdržno stanje na področju stanovanjske preskrbe ključno vpliva na percepcijo prihodnosti. V sistemu, v katerem si polno zaposlena oseba s povprečnim dohodkom ne more zagotoviti dostojnega bivanja, je nekaj hudo narobe.

Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

Franco Juri je v svojem pismu z zgornjim naslovom 164 politikov članic OZN, ki so obsodili agresijo Ruske federacije na Ukrajino, in 506 poslancev evropskega parlamenta, ki so tudi obsodili agresijo Ruske federacije in njenega predsednika Vladimirja Putina, označil za ’neprisebne’.

Premalo in prepozno

V medijih smo lahko brali, da je katoliška cerkev na začetku tega leta ustanovila tri, tako navaja sama cerkev, neodvisne in samostojne komisije, ki bodo skrbele za zaupane naloge na področju zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih. Ta delovna telesa so, kot pišejo mediji, sestavljena iz katoliških klerikov in drugih oseb, ki so vsi, ali vsaj večina, člani cerkve. Zato se postavi vprašanje, ali bodo te komisije, kljub zatrjevanju cerkve, res samostojne in neodvisne.

Karikatura pravne države

Nekatere navedbe, ki jih je v zapisu v zvezi s t.i. zadevo Balkanski bojevnik v prejšnji številki Mladine podal Bernard Nežmah, ne držijo, zato v zvezi s tem podajamo dodatno pojasnilo, da bodo bralci seznanjeni z vsemi dejstvi v tem primeru.

Farsa v državnem zboru

Mag. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja SIJ, se je v prejšnjih Pismih bralcev odzvala na mojo navedbo v uvodniku »Farsa v državnem zboru«, da se »še danes pa zdi prav neverjetno, da so Rusi državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se lahko kaj takega zgodi? 70 milijonov!«. Mag. Wagner pojasni, da je kupec 55,35-odstotnega deleža SIJ podvomil, da bo konzorcij slovenskih bank pravočasno zagotovil kreditne vire, zato je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev, ki so mu bili po prejemu bančnega nakazila vrnjeni.

Farsa v državnem zboru

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d.o.o., je za 55,35-odstotni delež v Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

Najnovejše sestankovanje “prijateljev in zaveznikov Ukrajine”, zbranih v Parizu okrog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je zvenelo domala kot evropska vojna napoved Ruski federaciji. Lahko se vprašamo, ali pri razmišljanju o pošiljanju evropskih (in posledično Natovih!) vojakov na ukrajinsko-rusko fronto, gre za blef, ki naj bi “prestrašil” Putina, ali za resen in torej blazen namen novega Napoleona v težavah z lastnimi kmeti in padanju podpore doma. Vojna proti Rusiji, kot politična rešilna bitka? K sreči konsenza, med “prijatelji in zavezniki Ukrajine” na tej točki ni bilo.

Pokojnine

Letošnje zvišanje pokojnin v višini dobrih 8 odstotkov ni nekakšno darilo vlade, temveč je zapisano in določeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotavljamo lahko le, da je znesek letne uskladitve verjetno prenizek glede na dejanske podražitve, zlasti gre tu za hrano, ki se je podražila za 20 odstotkov. Upokojenci namreč ne kupujemo lokomotiv. In ko smo upokojenci lansko leto zaprosili za 3,5 odstotno izredno uskladitev pokojnin zaradi draginje (inflacije), smo naleteli na gluha ušesa.

TV: Zlopamtilo

V članku z naslovom »Zlopamtilo« je poobjavljena izjava predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič o sodnikih in njihovem „izsiljevanju“, in sicer v kontekstu tega, da je gospa Klakočar Zupančič tudi nekdanja sodnica. Na nenavadne izjave predsednice DZ smo se v Slovenskem sodniškem društvu že odzvali in nanje ponovno usmerjamo: https://sodnisko-drustvo.si/obvestilo-za-javnost-4/

Dobiček, ne pa cena elektrike

Podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo distribucijskih operaterjev elektrike - surovine, ki predstavljajo temeljno dobrino, je temelj sodobnega načina življenja in tehnološkega razvoja, izkazujejo visoke dobičke in izplačujejo dividende. Večino dobičkov bi lahko in morali usmeriti v razvoj omrežja in nižjo ceno za uporabnike, ta pa konča v državnem proračunu, del pa pri malih delničarjih.

Vsi paradoksi zdravniške stavke

Morda bi morala sedanja vlada trenutni stavkovni val vzeti kot poklon, saj imajo nekatere skupine ljudi očitno o njej mnenje, da zna čarati in lahko na hitro razreši težave, ki so se nabirale in redile več desetletij; čeprav se v javnosti pogosto ustvarja vtis, kot da so se začele šele z nastopom te vlade. Zanimivo je, da so najbolj nepopustljivi stavkajoči tisti, katerih življenje zaradi višine plače ni finančno ogroženo. Ne spomnim pa se, da bi kdaj množično stavkali npr. gradbeni delavci, ki v vseh vremenskih razmerah ob (pre) dolgem delovniku v fizično težkih in nevarnih pogojih ter pomanjkljivi zaščiti in nezadostni prehrani gradijo stanovanja, kakršnih si sami ne bodo mogli nikoli privoščiti, ker s svojo plačo komaj preživijo.

Intervju: Slavko Gaber

Spoštovani!

Boj na drugem tiru

V podjetju 2TDK se želimo odzvati na zapis kolumnista Mladine N’toko, ki je v reviji Mladina številka 7, z dne 16. 02. 2024, v kolumni z naslovom Boj na drugem tiru zapisal več neresničnih navedb. Med drugim je navedel, da je državno podjetje 2TDK pripravljeno vsem na očeh kršiti desetine zakonov ter da je vlada do zdaj naredila vse, da je zgladila pot ekstremnemu izkoriščanju in goljufanju delavcev s strani 2TDK.

Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon

Spoštovani!