Farsa v državnem zboru

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega lahko sploh zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d.o.o., je za 55,35-odstotni delež v Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

Kako ustaviti očitno neprisebne politike?

Najnovejše sestankovanje “prijateljev in zaveznikov Ukrajine”, zbranih v Parizu okrog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je zvenelo domala kot evropska vojna napoved Ruski federaciji. Lahko se vprašamo, ali pri razmišljanju o pošiljanju evropskih (in posledično Natovih!) vojakov na ukrajinsko-rusko fronto, gre za blef, ki naj bi “prestrašil” Putina, ali za resen in torej blazen namen novega Napoleona v težavah z lastnimi kmeti in padanju podpore doma. Vojna proti Rusiji, kot politična rešilna bitka? K sreči konsenza, med “prijatelji in zavezniki Ukrajine” na tej točki ni bilo.

Pokojnine

Letošnje zvišanje pokojnin v višini dobrih 8 odstotkov ni nekakšno darilo vlade, temveč je zapisano in določeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotavljamo lahko le, da je znesek letne uskladitve verjetno prenizek glede na dejanske podražitve, zlasti gre tu za hrano, ki se je podražila za 20 odstotkov. Upokojenci namreč ne kupujemo lokomotiv. In ko smo upokojenci lansko leto zaprosili za 3,5 odstotno izredno uskladitev pokojnin zaradi draginje (inflacije), smo naleteli na gluha ušesa.

TV: Zlopamtilo

V članku z naslovom »Zlopamtilo« je poobjavljena izjava predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič o sodnikih in njihovem „izsiljevanju“, in sicer v kontekstu tega, da je gospa Klakočar Zupančič tudi nekdanja sodnica. Na nenavadne izjave predsednice DZ smo se v Slovenskem sodniškem društvu že odzvali in nanje ponovno usmerjamo: https://sodnisko-drustvo.si/obvestilo-za-javnost-4/

Dobiček, ne pa cena elektrike

Podjetja, ki opravljajo gospodarsko javno službo distribucijskih operaterjev elektrike - surovine, ki predstavljajo temeljno dobrino, je temelj sodobnega načina življenja in tehnološkega razvoja, izkazujejo visoke dobičke in izplačujejo dividende. Večino dobičkov bi lahko in morali usmeriti v razvoj omrežja in nižjo ceno za uporabnike, ta pa konča v državnem proračunu, del pa pri malih delničarjih.

Vsi paradoksi zdravniške stavke

Morda bi morala sedanja vlada trenutni stavkovni val vzeti kot poklon, saj imajo nekatere skupine ljudi očitno o njej mnenje, da zna čarati in lahko na hitro razreši težave, ki so se nabirale in redile več desetletij; čeprav se v javnosti pogosto ustvarja vtis, kot da so se začele šele z nastopom te vlade. Zanimivo je, da so najbolj nepopustljivi stavkajoči tisti, katerih življenje zaradi višine plače ni finančno ogroženo. Ne spomnim pa se, da bi kdaj množično stavkali npr. gradbeni delavci, ki v vseh vremenskih razmerah ob (pre) dolgem delovniku v fizično težkih in nevarnih pogojih ter pomanjkljivi zaščiti in nezadostni prehrani gradijo stanovanja, kakršnih si sami ne bodo mogli nikoli privoščiti, ker s svojo plačo komaj preživijo.

Intervju: Slavko Gaber

Spoštovani!

Boj na drugem tiru

V podjetju 2TDK se želimo odzvati na zapis kolumnista Mladine N’toko, ki je v reviji Mladina številka 7, z dne 16. 02. 2024, v kolumni z naslovom Boj na drugem tiru zapisal več neresničnih navedb. Med drugim je navedel, da je državno podjetje 2TDK pripravljeno vsem na očeh kršiti desetine zakonov ter da je vlada do zdaj naredila vse, da je zgladila pot ekstremnemu izkoriščanju in goljufanju delavcev s strani 2TDK.

Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon

Spoštovani!

Stavka na stavko

Nezadovoljstvo je med družbeno financiranimi dejavnostmi vse večje. Sistem oblikovanja plač z uvrščanjem posameznikov v plačilne razrede že v osnovi ni primeren. Noben vsedržavno enotno dirigiran sistem ne more upoštevati raznolikosti v zahtevnosti posameznih delovnih mest, še manj pa resnične sposobnosti in učinkovitost posameznikov. Medsebojna plačna razmerja zaposlenih bi lahko bistveno bolje urejale same organizacijske oz. delovne enote ali popolnoma samostojno ali pa skladno z medsebojno dogovorjenimi kriteriji sorodnih enot v okviru vnaprej določenega dopustnega skupnega zneska. Ta znesek se določi z upoštevanjem dejanskega izobrazbenega sestava posameznih enot in upoštevanjem poprečnih plač posameznih izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupin v državi. Zaradi večje težavnosti, odgovornosti ali konjunkture se lahko znesek za posamezna področja tudi nekoliko korigira. Tako izračunan znesek bi zagotavljal delovnim enotam poprečne narodnogospodarske plače. Le ta pa se naj ob preseganju zahtevane uspešnosti (povečan obseg in kvaliteta storitev, izboljšana produktivnost, ekonomičnost porabljenih sredstev in boljša izraba delovnih sredstev, znižanje proračunskih izdatkov za enoto javne storitve) stimulativno poveča, v primeru nedoseganja zahtevane uspešnosti pa ustrezno destimulativno zmanjša. Za uveljavitev predlaganega plačnega sistema je potrebno več ukrepov. Statistični zavod Slovenije tako zagotovi zbiranje in obdelavo podatkov za prikaz dejanske višine poprečnih slovenskih plač za vsako izobrazbeno skupino posebej (po uradno priznanih izkazih). To je nujno, če hočemo realno ugotoviti, kdo in za koliko odstopa od uveljavljenih plačnih proporcev in sploh voditi objektivno plačno politiko v državi. Vlada imenuje strokovno telo, ki oblikuje, sprejema in postopno izboljšuje ovrednotenje družbenih storitev in normative za ocenjevanje uspešnosti izvajalcev teh storitev. Člani teh teles naj bodo najboljši dosegljivi strokovnjaki za to področje.

Na vrsti je premier

Spirit je tista javna agencija v okviru Ministrstva za gospodarstvo, ki podjetjem razdeli letno okoli 50 mio € kot subvencije za različne razvojne projekte. Minister Matjaž Han je ob neki priliki na TVS razlagal o delu Spirita in ob tem izjavil, da ve, da nekateri s pomočjo teh subvencij obogatijo, ter vzdihnil, da tako pač je. Seveda je hvale vredno, da so subvencije prišle v takšna podjetja, ki so s pomočjo subvencij dosegla hitrejši razvoj ali po Hanovo, obogatela. Toda ali tega »tako pač je« ni možno spremeniti? Ko je minister Han o tem razmišljal, je najbrž imel v mislih to, da državni proračun, ki ima primanjkljaj in je visoko zadolžen, subvencionira podjetja, ki s to pomočjo obogatijo. Seveda je zelo v redu, da država pomaga podjetjem pri njihovem hitrejšem razvoju, toda bilo bi bolj pravično do javnih sredstev, če bi Spirit sedanji denar, ki ga porabi kot subvencije, uporabil kot naložbe v ta podjetja. Tako bi si država in podjetja delila dobro in slabo kot posledico teh naložb.

Poziv proti vojni v Gazi in na Zahodnem bregu

Sodelavke in sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) podpiramo takojšnjo in brezpogojno vzpostavitev premirja v Gazi in na Zahodnem bregu ter nemoteno dostavo humanitarne pomoči. Zavzemamo se za spoštovanje mednarodnega prava in čimprejšnjo mednarodno mirovno konferenco kot edino sprejemljivo sredstvo za dosego takšne diplomatske in politične rešitve, ki bi ljudem v Izraelu in Palestini omogočila trajno varnost, zadnjim pa končno tudi dostojno življenje in svetlejšo prihodnost.

Res znova ječijo tečaji Evrope?

Strašljivo je, ko cel kanadski parlament ploska vojnemu nacističnemu zločincu. A res strašljivo je glasovanje na OZN o obsodbi nacizma, kjer celoten kolektivni Zahod nacizma ne obsoja. Še bolj strašljivo je, kako Zahod za svoje potrebe spreminja in dojema t.i. globalni svetovni red in mednarodno pravo.

Ujemite Jankovića!

Cilji sodobne gospodarske organizacije so zadovoljni poslovni partnerji, zadovoljni zaposleni, zadovoljni lastniki in dobra vključenost v družbeno okolje, kjer gospodarska organizacija deluje. Slednje pomeni finančno podpiranje razvoja lokalne infrastrukture ter kulturne, športne in navsezadnje tudi političnih strank. To ve menda že vsakdo, ki je družbeno aktiven. Zato ne razumem, zakaj organi pregona vedno znova preganjajo ljubljanskega župana Jankovića, ker zbira sredstva tudi na ta način za čim bolj živahen razvoj Ljubljane. Ali je to res greh, če nekoga spomni da , če že ali bo užival prednosti lokacije, ki jo ima Ljubljana, temu nekaj prispeva? Ali mislite, da je to njegov nov izum oziroma, da se to dogaja samo v Ljubljani?

Intervju: Vojko Volk

Državni sekretar za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk si je v intervjuju za Mladino, kjer ugotavlja, skupaj z mednarodnim sodiščem, da je Izrael na poti k zakrivanju genocida, verjetno nehote dovolil tudi nekaj nedoslednosti ali celo protislovij. O tem, da so vmes tudi naivnosti, si ne upam razmišljati. Začenši s stavkom iz podnaslova: »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Puti«. Vprašujem se, ali ni morda takšna poenostavljena, skoraj karikaturna sodba, posledica mirnega spanja razsodnika v obdobju med začetkom klavrne zahodne vojne brez mandata ZN v Afganistanu in Iraku in katastrofami v Libiji in Siriji. Morda pa tudi prej, ko se je Nato začela pospešeno širiti proti vzhodu in je prestopila meje bivše Sovjetske zveze. Marsikoga je pač prebudila le vojna v Ukrajini. Good morning! Svetovni red? Kakšen?

Izjava Pedagoškega inštituta ob združevanju ljubljanskih vrtcev

Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

Sveče za Gazo

Težko sprejemam in doživljam to kruto obdobje novih »vrednot«. V oltar postavljamo svobodo izražanja in zaradi nje je vse dovoljeno: žalitve, širjenje sovraštva ter laži, vojno hujskaštvo, spreminjanje sedanjosti in potvarjanje preteklosti. Naša desnica na vsak način hoče rehabilitirati domobranstvo in izdajalce – še »nacionalka« dopušča zlorabljanje trpljenja ljudi (pričevalcev) v te namene -, čeprav se sodelovanje z okupatorjem da samo razložiti in razumeti. Kar naenkrat bi radi prišli iz nacifašističnega zavezništva na »pravo strani zgodovine«, partizane kar počez označujejo za zločince - tudi narodnega heroja Franca Rozmana - za alibi pa izrabljajo povojne poboje. Zločin zmagovalcev bi radi »prekvalificirali« v genocidno dejanje, pravega genocida v Gazi pa nočejo videti. Ko nekritično podpirajo izraelske voditelje, so spet na napačni strani zgodovine, a žal niso edini. Ne pri nas, ne v EU in ne na svetu. In tolikokrat dana obljuba »nikoli več« ni uresničena.

V čigavem imenu je kri?

Uvodoma naj razložim, da sem vitez krvodajalstva in sem v 45 letih prostovoljstva daroval kri 130 x (čisto kri, ne krvno plazmo!). V rajnki domovini Jugoslaviji, v kateri je za nekatere »sodobnike« bilo vse narobe, s(m)o vsi odgovorni dejavniki postavili temelje, organizacijo in izvajanje prostovoljnega krvodajalstva. Takrat so nas, predvsem mladenke in mladeniče, zastopniki Rdečega križa, takoj po zaposlitvi (MTT, TAM, Svila, Metalna, Elektrokovina, Hidromontaža, Livarna, Zlatorog, Konstruktor, Stavbar, Gradis … Iz katerih firm danes darujejo?) podučili o pomembnosti prostovoljnega krvodajalstva in nas napotili na krvodajalske akcije. Veliko mladcev pa je začelo kri darovati v času takratnega obveznega služenja vojaškega roka v JLA (Jugoslovanski ljudski armadi). V tisti »gnili jugi« smo bili sistemsko po kolektivih celo stimulirani z dela prostimi dnevi ali s praktičnimi nagradami. Takratna SBM (Splošna bolnišnica Maribor) je pod vodstvom strokovnjaka in entuziasta neizmerljivih meja prof. dr. Edvarda Glaserja razvijala in izvajala odvzeme krvi, katerim težko najdeš vzporednice v Evropi in po svetu. Tako s(m)o postali in ostali prostovoljni krvodajalci tudi v samostojni Sloveniji. Med »armado« krvodajalcev nas je veliko VITEZOV PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA, ki smo naštete vrednote in odličnosti nadaljevali in prenašali na mlajše generacije. Prebirajoč javno pismo spoštovanega dr. Sama Zvera v 3. številki Mladine me je vsebina osupnila. Navedeni številni strokovni argumenti, dokazi in dejstva o nepravilnostih pri poslovanju javne službe Zavoda za transfuzijsko medicino so presenetljivi. Cene predelane krvi, pripravkov in storitev zavoda, v startu omogoča prostovoljno krvodajalstvo, za mešetarjenja v nadaljevanju pa nihče od nas krvodajalcev ne bi podpisal prostovoljstva in z darovanjem krvi omogočal take rabote. Enako lahko trdim za zdravljenje s krvnimi pripravki in določanje njihovih cen, saj ga in jih omogoča prostovoljno krvodajalstvo. Samozadostnost količin zbrane slovenske krvi zopet ne daje nikomur v zdravstvu, niti v kakem javnem zavodu, listnice za ribarjenje v kalnem in zaslužkarstvo.

Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

V Mladini št. 04 je Borut Mekina, avtor članka z naslovom „Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj“, uvodoma objavil del e-sporočila, ki ga je zdravnik iz UKC (imena pošiljatelja ni objavil iz razumljivih razlogov) poslal nekaj sto stavkajočim zdravnikom: „Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje, ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov. Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari“. In v istem sporočilu nagovarja stavkajoče: „ Če ima še kdo kakšno idejo, kaj bi lahko še zahtevali, naj zapiše“.

Nesmiselna naložba

Navedba v članku, da so bili vsi sodelavci oddaje Panorama ob zaposlitvi umeščeni v nenavadno visok, 45. plačni razred, ne drži popolnoma. Trije mladi novinarji, ki predstavljajo petino sodelavcev oddaje, so bili ob zaposlitvi umeščeni v ustaljeni plačni razred za začetnike, to je 33. plačni razred. Za napako se opravičujem. 

Pravica do višje plače

Sodniki imajo na vsak način prenizke plače s primerljivimi kategorijami, vendar pa se ob njihovi stavki pojavlja cela vrsta odprtih vprašanj. Na nekatere od njih je opozoril N’toko v svoji kolumni, na katero se nanaša ta prispevek. Sodniki so višje plače zahtevali že enkrat prej. Takrat so obljubili, da bodo odpravili sodne zaostanke, če jim vlada poviša plače. Plače so jim bile povišane, zaostanki pa, razen statistično, niso bili odpravljeni. Dokaz temu so tudi zastaranja odmevnih kazenskih primerov. Sedaj sodniki ničesar več ne obljubljajo. Obrnili so se na ustavno sodišče, to pa je naložilo vladi, da plače sodnikov uskladi do 3. januarja. Vlada tega ni storila in sodniki so se odločili za stavko. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj sodniki tega niso storili že prej, npr. v času Janševih vlad. Takrat so mirno gledali, kako skupina državljanov vzklika proti krivosodju. Zakaj so leta trpeli, da je zadeva postala sistemski problem? Zakaj so mirno gledali, kako si drugi veji oblasti, ki imata dejansko moč pri odločanju o tem vprašanju, zvišujeta in usklajujeta svoje plače? Kdo so bili ti ministri za pravosodje, ki so bili v vladah zadolženi za sodstvo? So sodniki kdaj nastopili proti komu od njih? Za svojega ministra so sprejeli matematika in človeka, ki je namesto v njihovo korist deloval v korist tuje države in bil za to svoje ravnanje s strani te države tudi nagrajen s častnim naslovom. Bi to isto storili tudi zdravniki?

Dost je!

V tem nerazumnem svetu je očitno vse možno. Vojne, genocidi in njihovo opravičevanje ter celo prodajanje orožja, ki se hvali, da je »prijazno do otrok in bodočih rodov«, ker ima majhen ekološki odtis. Bombe vas bodo sicer pobile, toda ne se bati, njihov ekološki odtis je teko rekoč ničen in je v skladu s strategijo zelenega prehoda. Tisti, ki bodo preživeli naše ekološko prijazne bombe in rakete, bodo živeli skoraj v raju. Tako nam obljubljajo predstavniki in piarovci orožarske industrije. Slednja abotnost je le češnja na plesnivi torti človeške neumnosti in neverjetne sprevrženosti ter zmožnosti prodajanja še tako v nebo vpijočih zlohotnosti in opravičevanja podlosti vseh vrst. Prav tako »reklamo« za svoje »ljudomile« proizvode smo namreč lahko poslušali od ene največjih proizvajalk orožja korporacije RTX (Raytheon), ki je tudi eden največjih dobaviteljev izstrelkov Izraelu. Je pa ta »reklama« v sozvočju z Izraelskimi cilji, ko bodo končno Palestinci ali pobiti ali izseljeni na Sinaj (končno rešitev za tokrat palestinsko vprašanje), bodo Izraelci Gazo zgradili na novo. Seveda veliko lepšo, kot je bila, kar sicer ne bo težko. Kajti k obnovi bodo najverjetneje pritegnili tudi tuj kapital, »joint venture«. Vsi se bomo imeli lepo, ko bodo tam namesto zdajšnjih ruševin zrasla prekrasna turistična naselja in bomo lahko noge brezskrbno namakali v toplo Sredozemsko morje, kajti »človeške živali in ščurki«bodo za vedno pregnani s svoje zemlje. V ta čudovita letovišča bodo lahko hodili na dopust vlagatelji iz Nemčije, Amerike, zakaj ne tudi Rusije, ko bo ta končno dobila vojno v Ukrajini in bo spet zavladal »mir« ter »business as usual«.

Spoštovana predsednica Republike Slovenije, ga. Nataša Pirc Musar!

Že drugič se obračam na vas s prošnjo, da beguncem, ki jim ponovno grozijo deportacije na Hrvaško, pomagate, da dobijo dovoljenje za bivanje in ostanejo v Sloveniji. Ne želijo nazaj, ker so tam doživeli nasilje in ponižanje, kar je bil razlog, da so s Hrvaške pribežali k nam. Sprenevedanje ministra Boštjana Poklukarja, da ne gre za deportacijo, ampak za predajo, je bizarno. Besede ne spremenijo dejstva, da se jih hoče zahrbtno znebiti.

Intervju: Jonas Sonnenschein

Spoštovani g. Ogrin!

Intervju: Jonas Sonnenschein

V prvi letošnji številki Mladine smo lahko prebrali intervju z Jonasom Sonnenscheinom, v katerem je lepo predstavljena vladajoča pripoved o podnebnih spremembah. Nekaj nasprotnih argumentov je navedel že Tomaž Ogrin, obstaja pa še veliko drugih. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da naj bi plin, ki ga je v ozračju presenetljivo malo – 25-krat manj kot žlahtnega plina argona – ogrožal vse življenje na zemlji. Nasprotno, premajhna količina CO2 bi lahko otežila fotosintezo in ogrozila življenje. Iz zgodovine vemo, da so bila topla obdobja časi razcveta, hladna obdobja pa časi pomanjkanja. Dobro je pogledati stare zapise in seveda tudi novejša dognanja, arheologov, botanikov in zoologov, ki nam dajejo dober vpogled v davno minule čase. Tako so na arktičnem otočju Svalbard poleg drugih rastlinskih vrst odkrili tudi tri toploljubne rastline, ki rastejo tudi na ugodnih rastiščih v Alpah: arniko, alpsko mastnico in barjansko kopišnico. Tam so se naselile, ko je bilo občutno bolj toplo kot danes. Na jugu Grenlandije je pred tisoč leti uspeval ječmen, ki danes tam ne raste. Pred nekaj tisočletji je bila drevesna meja v Arktičnih predelih približno 300 km bolj severno, kar pomeni, da je bilo takrat podnebje precej bolj toplo kot danes – pa ni bilo konca sveta.

Vlada ne bi

Če vlada ne bo sprožila postopkov zoper ministre in funkcionarje vlade Janeza Janše, ki so si neupravičeno izplačali neizrabljen dopust, potem bo obveljal rek Tisti, ki drži vrečo, je prav tako kriv kot tisti, ki vanjo baše. Če ne sproži postopkov, pokaže, da ne razume svoje vloge-odgovornost do državljanov in pravne države.

Kaj ko bi predsednica republike malo stopila na zavoro?

V medijih odmevata intervju s predsednico republike Natašo Pirc Musar in oster odziv nanj v Gibanju Svoboda, kar vznemirja državljane, ki si želimo boljših odnosov vsaj med najpomembnejšimi nosilci oblasti.

Kam greš, slovenski zdravnik?

Ko je vlada RS v preteklem letu s težkimi milijoni okrepila slovenski javni zdravstveni sistem, smo se prebivalci Slovenije s tem strinjali, saj smo pričakovali, da bodo izboljšani dohodki in pogoji dela zdravstvenih delavcev prinesli pacientom krajše čakalne dobe ter hitrejši in lažji dostop do zdravstvenih storitev. Res je, da je slovensko javno zdravstvo z več kot 40.000 zaposlenimi največji poslovni sistem v Sloveniji, veliki sistemi pa se le počasi spreminjajo. A pričakovali bi, da bi nas ob prehodu is starega v novo leto, ko običajno delamo obračune, kaj smo v preteklem letu postorili, zdravstveni upravljavci seznanili s tem, kako je bil porabljen denar davkoplačevalcev, kaj se je izboljšalo in kakšne izboljšave lahko pričakujejo v novem letu. Mnogi pacienti ob novem informacijskem sistemu še težje pridejo v zdravstveni sistem kot prej, še vedno je več kot sto tisoč prebivalcev Slovenije brez osebnega zdravnika in čakalne dobe se niso nič skrajšale.

Intervju: Jonas Sonnenschein

»Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«, pravi intervjuvanec. Ker živim več desetletij v Sloveniji, lahko trdim, da smo na varni strani Alp, glede na sosednje države pa tudi po našem položaju v Evropi in v zmernem podnebnem pasu.

Konec subvencioniranja fosilnih goriv

V članku »Konec subvencioniranja fosilnih goriv« avtorja Matica Gorenca me je presenetilo, da »zakon predvideva sprejetje dolgoročne podnebne strategije… ki bo vključevala analizo stanja podnebja, določila dolgoročne cilje in ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli.« Do sedaj je vedno veljalo pravilo, če hočeš uveljaviti spremembe na nekem področju, da najprej ugotoviš obstoječe stanje, da to stanje analiziraš in iščeš možne ukrepe za dosego željenih ciljev. Na podlagi tega potem izdelaš podrobno strategijo, kako uveljavljati ukrepe in doseči postavljene cilje. Šele potem bi morala priti na vrsto izdelava zakona, ki bi omogočil uveljavljanje predvidenih ukrepov. Sprašujem se, ali je to res mogoče, da na Ministrstvu za okolje, ki obstaja ves čas obstoja Slovenije kot samostojne države, nima posnetka sedanjega stanja vplivov na spremembe okolja in ni napravil ustrezne analize tega stanja pred pripravo podnebnega zakona?