-
3. 2. 2025 | Politika
Se Golob izmika graji Jankovića?
Po tistem, ko je ljubljanski župan Zoran Janković svojo ljubezen do srbskega predsednika Aleksandra Vučića na koncu kronal še s pismom podpore, kar je prvovrstna politična in moralna napaka in šlamastika, smo z zanimanjem pričakovali, kakšno stališče bo do srbskih protestov izoblikovala vladajoča stranka Gibanje Svoboda. Njen podpredsednik Matej Arčon je v kamere hitel razlagat, da gre pri sramotnem dejanju župana za njegovo osebno mnenje. Ob tem sta, ker županovo nespametno obnašanje sodu izbilo dno, nastali kar dve širši peticiji intelektualcev, ki sta jih prvopodpisala dr. Svetlana Slapšak in dr. Klemen Grošelj.
-
3. 2. 2025 | Politika
Kučan: Vučić nima moje podpore / Golob: Vsak ima pravico do svojih osebnih stališč
Vsak ima pravico do svojih osebnih stališč, je danes na novinarsko vprašanje glede pisma ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v katerem je v luči protestov v Srbiji podprl srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ob prihodu na vrh EU v Bruslju odgovoril premier Robert Golob. Kot je dejal, notranjepolitičnih razmer v Srbiji ne želi komentirati.
-
3. 2. 2025 | Politika
Zaradi Jankovićeve podpore Vučiću odstopila komisija za podelitev Župančičevih nagrad
Komisija za podelitev Župančičevih nagrad, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, je soglasno sklenila, da spričo javne podpore in ponujene pomoči ljubljanskega župana Zorana Jankovića srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću protestno odstopi s položaja.
-
2. 2. 2025 | Politika
Najbolj kleni Slovenci se zavzemajo za veliko Ameriko?
"Kako težko je prepoznanje šaljivih vsebin, so nam lepo demonstrirali trije junaki, ki so se udeležili inavguracije Donalda Trumpa v Washingtonu. Žan Mahnič, Branko Grims in Andrej Poglajen so se slikali v dvorani s čepicami na glavi, na katerih seveda piše, da je treba Ameriko spet narediti veliko. Ste prepoznali to noro ironijo? Najbolj kleni Slovenci se zavzemajo za veliko Ameriko? Okej, lahko nam sporočajo še kaj več. Da je Slovenija bolj naprodaj kot kakšna Grenlandija, Kanada ali Panama. Da imamo konec koncev prek prve dame že podpisano pridruženo članstvo v tej veliki Ameriki, ki bo z nami še bolj velika. Ali pa nam sporočajo, da je velika Amerika osnova za veliko Slovenijo. Oziroma da je čepica dovolj, da se zapišeš v zgodovino. Branko Grims in kompanija morata vaditi le še dve stvari. Prvič, kako malo nagniti glavo postrani, in drugič, kako našobiti ustnice ter potem smrtno resno izjaviti kakšno bedarijo. Nezaslišano laž ali ozemeljsko pretenzijo. Brez trzljaja. Brez mimike. Granitno resno in kar malo grozeče."
-
Vplivneži na obisku pri Golobu
V kabinetu predsednika vlade so malo za tem, ko so se začele polemike o predlogu novega medijskega zakona in o tem, kaj bi lahko pomenil za spletne vplivneže, gostili četico teh – Katarino Benček (sicer zasebno prijateljico Tine Gaber), Anjo Oman, Ajdo Sitar Žumer in Blaža Vižintina. Sprejel jih je sam državni vrh; poleg predsednika vlade so bili prisotni še vodja kabineta Luka Špoljar, kulturna ministrica Asta Vrečko, državni sekretar na kulturnem ministrstvu Marko Rusjan ter Sara Žibrat, poslanka Svobode.
-
Kdo bi sodeloval s kom in kakšni so obeti za široko desno koalicijo?
Sodelovanje! Tega imajo na desnici polna usta. Anže Logar, predsednik Demokratov, je na družbenih omrežjih predlagal, da bi se parlamentarne stranke, »ki si iskreno želimo uspešne Slovenije«, začele sestajati na delovnih sestankih. »Koalicijskih verjetno ne bo poleg, a to ne bo razlog za opustitev iniciative.« Na desnici hkrati poteka hiperprodukcija novih strank in pobud, ki so željne povezovanja pred volitvami.
-
30. 1. 2025 | Politika
Trumpovo preimenovanje Mehiškega zaliva v Sloveniji ne bo imelo vpliva
"Če se neka stvar uradno preimenuje, mi običajno temu sledimo. Recimo pred nekaj leti se je kralj Svazilanda ob 50. obletnici samostojnosti odločil državo preimenovati v eSwatini. Mi temu imenu zaradi slovničnih pravil nismo mogli čisto slediti, smo ga prilagodili, ker po pravopisu imena držav slovenimo. Tako da smo se približali temu imenu, kolikor sta nam pravopis in slovnica to dopuščala, in se odločili za ime Esvatini."
-
29. 1. 2025 | Politika
»Upam, da Avstrija s himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, ne misli resno«
Slovenija z zaskrbljenostjo opazuje koalicijske pogovore med svobodnjaki in ljudsko stranko v Avstriji, je za tiskovno agencijo APA dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Upam, da bo nova vlada razumela, kaj pomeni EU in kaj so njene vrednote," je dodala. Kritična je tudi do načrtov deželne vlade na avstrijskem Štajerskem glede himne.
-
28. 1. 2025 | Politika
Izvoljena nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je mednarodni pravnici Vasilki Sancin čestitala ob njeni izvolitvi za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in ji zaželela uspešno delo. Čestital ji je tudi premier Robert Golob, ki meni, da izvolitev predstavlja velik uspeh v njeni bogati karieri.
-
28. 1. 2025 | Politika
30 let se nobena vlada ni upala obdavčiti premoženja
"30 let se nobena vlada niti upala ni obdavčiti premoženja, kadar koli. Kljub temu da mednarodne raziskave, mednarodne institucije ves čas pozivajo ... Vemo, da je v Sloveniji delo, da so predvsem plače nadpovprečno obremenjene, premoženje pa podpovprečno. Smo ena od držav, ki ima najmanj obremenjeno premoženje, in smo prva vlada, ki smo to naslovili in smo si tudi upali s konkretnim predlogom iti ven. Seveda si nisem delal utvar, da bodo, ko predlagaš neko dodatno obdavčitev, ljudje ploskali. Ni nobenega dvoma, da je bil del teh pripomb, komentarjev dobronameren. Ampak, v ozadju je velika želja, da se nič ne zgodi. En del javnosti, predvsem tistih, ki bodo najbolj obremenjeni ali pa bi bili obremenjeni s takim predlogom zakona, je izredno spreten in tudi izrablja medije in druge institucije samo zato, da se tudi tokrat ne bi nič zgodilo, tako kot že 30 let."
-
27. 1. 2025 | Politika
»Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti«
Beseda Auschwitz nam služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič danes dejala v nagovoru poslancem ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Žrtvam so se poklonili z minuto molka.
-
27. 1. 2025 | Politika
»Slovenija ne pristaja na prisilno razseljevanje Palestincev«
Slovenija ne pristaja na prisilno razseljevanje palestinskega ljudstva, je v luči izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o "očiščenju" Gaze pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Na tovrstne predloge bi se morala po njenem mnenju ostro odzvati tudi EU.
-
27. 1. 2025 | Politika
Anketa / Koliko vprašanih še podpira Golobovo vlado?
Podpora vladi je znova padla, podpira jo manj kot 30 odstotkov vprašanih, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, sledita ji Gibanje Svoboda na drugem mestu in SD na tretjem. Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je zopet predsednica republike Nataša Pirc Musar, na drugem mestu je prvak SD Matjaž Han.
-
24. 1. 2025 | Politika
Kakšno srečo imamo, da so med nami tudi fantje, ki jih je slovenski zet Donald Trump povabil na svojo iniciacijo. Številni večji narodi niso imeli tam niti enega, mi pa kar tri: Žana Mahniča, Branka Grimsa in Andreja Poglajna. Najprikupnejši pa so bili med prepevanjem in plesanjem na hit skupine Village People Y.M.C.A. skupaj z Donaldom.*
-
Pred štirinajstimi dnevi je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o zmanjševanju svetlobnega onesnaženja, ki naj bi zamenjal sedanjo uredbo iz leta 2007. V nekaterih medijih so se pojavile razlage nove uredbe, ki so trdile, da bodo po novem lahko fizične osebe kaznovane, če ponoči ne bodo ugašale luči v stanovanju oziroma njegovi okolici. Zelo hitro so se aktivirali poslanci NSi, Jernej Vrtovec je na platformi X zapisal: »Zeleni aktivizem v vladni proceduri: Če ponoči ne ugasnete luči, sledi do 1200 evrov kazni. Te norosti je treba ustaviti!« Do predloga so bili zaradi podobnih razlogov kritični tudi ekonomist Matej Lahovnik, Zmago Jelinčič in Boris Tomašič, direktor Nova24.
-
Se še spomnite Antona Travnerja? Generalnega direktorja policije iz časa zadnje vlade Janeza Janše, ki je odstopil, ker ni mogel ustaviti hišnih preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku? Po odstopu iz policije so mu priskrbeli službo pri Darsu. Kaj tam sploh lahko počne nekdanji policist? Darsov odgovor je bil, da bo vzpostavil »službo za korporativno varnost«, češ da je Dars tudi del državne kritične infrastrukture in mora »izpolnjevati določene pogoje z vidika tovrstne varnosti«. Jasno je bilo, da je to blef. Danes, ko Travner ne dela več pri Darsu, tam »službe za korporativno varnost« nimajo na organigramu.
-
Prvega januarja je potekel rok, do katerega Slovenija ni mogla sprejeti digitalnega davka. Kaj sploh je digitalni davek in zakaj je to pomembno? Velike internetne multinacionalke, kot je Facebook ali Google, po novem tudi TikTok, načeloma v Sloveniji plačujejo davek na dodano vrednost za storitve, ki jih tukaj opravljajo, v tem primeru recimo za oglaševanje, ne plačujejo pa davka na v Sloveniji ustvarjen dobiček, saj pri nas nimajo ne sedeža ne podružnice. Podobno velja za druga velika digitalna podjetja, na primer Netflix, Spotify, PayPal, Airbnb, Booking, Apple ali Amazon, ki pri nas tržijo različne, vse bolj dobičkonosne digitalne storitve, ki jih uporablja vedno več ljudi. Čeprav je njihov vpliv na gospodarstvo – seveda tudi družbo – velik in čeprav je teh multinacionalk vse več, že leta in leta ta podjetja davkov pri nas praktično ne plačujejo, kar ni le diskriminatorno do domačih podjetij, ampak tudi nepravično.
-
V začetku januarja je javna agencija Spirit razkrila, da je skoraj polovico denarja, namenjenega za prestrukturiranje Savinjsko-šaleške premogovne regije (20 od 53 milijonov evrov), dodelila podjetjema Vonpharma SI in Vital QI za njuna farmacevtska projekta. Po medijskih razkritjih, da gre za povezani podjetji, za katerima stoji podjetnik Tadej Von Horvath, so v torek odobreni subvenciji preklicali, preiskavo je začela policija, direktor Spirita Rok Capl, izbranec gospodarskega ministra Matjaža Hana, je ponudil odstop. Tak epilog je škandalozen – ne glede na to, ali razkriva popolno nesposobnost razpisnih komisij ali pa poskus zlorabe EU-denarja za pravični prehod. Minister Han poskuša ob vsem omiliti predvsem škodo za stranko SD, katere člani »skočijo« iz vsakega novega razkritja o razpisu. Molči pa tudi o še enem dejstvu: namreč da je tudi njegovo ministrstvo prav temu Vonu Horvathu dodelilo milijon evrov nepovratnega denarja za butični hotel na Lentu.
-
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik SD Matjaž Han, je tik pred novim letom objavilo javni razpis, na katerem ponuja 12,5 milijona evrov za gradnjo nastanitev za turiste, od hotelov do glampingov višje in visoke kakovosti, ter 2,7 milijona evrov za obnovo tovrstnih objektov. Gre za ponovitev razpisa; leta 2023 je ministrstvo za isti namen že razdelilo 58 milijonov evrov, vendar pa se četrtina takrat izbranih projektov ni realizirala in je več kot 15 milijonov evrov ostalo neporabljenih. Med drugimi sta od pogodbe odstopila ljubljanski hotel Slon in kar sedem od dvanajstih podjetij, ki so želela postaviti glampinge. Ob novem razpisu se odpira več vprašanj; zlasti, ali je smiselno vlagati toliko javnega denarja v nastanitve za turiste, in če že, ali res potrebujemo nove hotele, nove penzione in nove glampinge, namesto da bi vlagali v obnovo obstoječih hotelov in zmogljivosti, ki so v slabem stanju.
-
23. 1. 2025 | Politika
»Optimizem me ni nikoli zapustil, niti ko sem bil proglašen za malega palčka iz Murgel, niti kasneje, ko sem nosil odgovornost za dogajanje v tej državi.«
— Prvi predsednik države Milan Kučan v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV SLO 1 o optimizmu -
23. 1. 2025 | Politika
-
22. 1. 2025 | Politika
»Predlagani nepremičninski davek v ničemer ne bo prispeval h gradnji novih stanovanj«
Vlada se obdavčitve nepremičnin loteva s parcialnimi rešitvami, s tem pa ureditev tega področja prelaga na čas po izteku mandata in se izogiba resnični odgovornosti, ocenjujejo v Vesni - zeleni stranki. Sami predlagajo celovit pristop, nepremičninski davek pa bi namenili le izvajanju stanovanjske politike.
-
22. 1. 2025 | Politika
Poklukar ostaja minister za notranje zadeve
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v DZ uspešno prestal interpelacijo. Po desetih urah razprave je za njegov odhod glasovalo 29 poslancev iz vrst predlagateljic NSi, SDS in dva nepovezana poslanca, 35 poslancev Svobode je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Poklukar torej ostaja na funkciji.
-
21. 1. 2025 | Politika
»Trump bi lahko vnesel razkol v EU«
Skrbi me, da bo novi ameriški predsednik Donald Trump s svojo politiko vnesel neke vrste razkol v EU, je danes za STA povedal upokojeni diplomat in nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar. Ob tem je ocenil, da ne glede na to, da EU ne smatra za upoštevanja vrednega akterja, Trump ne bo povsem obrnil hrbta ne Evropi ne Ukrajini.
-
21. 1. 2025 | Politika
»Ali najdemo način za ohranitev podjetja ali pa vse zaposlene prezaposlimo«
Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti ali pa zaposlenim omogočiti prezaposlitev še pred iztekom likvidacije podjetja, sicer bom sklep o likvidaciji preklical, je napovedal minister za delo Luka Mesec. Od vodstva podjetja in SDH najprej pričakuje vse informacije o stanju podjetja, odločitve pa bodo sprejemali skupaj z zaposlenimi, je dejal.
-
20. 1. 2025 | Politika
"Nobena vlada v samostojni Sloveniji ni nikoli sprejela nobenega zakona, ki bi zares škodil kapitalu. Vladajočim. Najbogatejšemu delu Slovencev. Torej vladajočemu razredu. Ki ga v Sloveniji menda sploh nimamo."
-
17. 1. 2025 | Politika
Tanja Fajon nenapovedano v Ukrajini
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes na nenapovedanem obisku v Kijevu, kjer se na povabilo ukrajinskega kolega Andrija Sibihe udeležuje ministrskega srečanja Ukrajina - Jugovzhodna Evropa, je sporočilo zunanje ministrstvo. Do večera ima na programu še več srečanj z najvišjimi političnimi predstavniki Ukrajine.
-
Za delavce v kulturnem sektorju – ta je v primerjavi z drugimi izrazito prekaren, velika večina delavcev pa prejema podpovprečne dohodke – bi leto 2025 lahko postalo tista ključna prelomnica, ko se bo njihov ekonomski položaj vendarle začel izboljševati. Še zlasti to velja za najranljivejše in pravno najmanj zaščitene delavce, torej tiste, ki imajo status samozaposlenih v kulturi (teh je okoli 3200 ali četrtina samostojnih delavcev v kulturi) in jih je dosedanji sistem – zanj je že desetletja jasno, da je sporen – silil v delo, katerega namen je bilo predvsem izpolnjevanje neživljenjskih predpisov.
-
V sredo sta generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar stopila pred novinarje in javnost obvestila, da je Jušić podal odstopno izjavo, minister pa jo je sprejel. Jušić sicer svoje odločitve ni obrazložil. Je pa zato Poklukar dejal, da se je generalni direktor policije odločil za odstop, ker so bili očitki zoper njega breme za celotno slovensko policijo: »Zelo jasno je povedal, da si želi razbremeniti policijo in seveda pritisk na celotno policijo, zato je pravzaprav potegnil zelo častno potezo.« Častno potezo? Minister se je gotovo šalil.
-
16. 1. 2025 | Politika
Tanja Fajon / »Treba je storiti vse za varno sobivanje Izraelcev in Palestincev«
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes pozdravila dogovor med Izraelom in gibanjem Hamas o prekinitvi ognja v Gazi. Izrazila je upanje, da bo ta vodil v rešitev dveh držav in trajen mir na Bližnjem vzhodu, pri čemer je omenila dogajanja v Libanonu in Siriji. Opozorila je tudi, da trpljenja Palestincev s prekinitvijo ognja še ni konec.