Kako umetna je že inteligenca slovenskega javnega sektorja? 

Pri britanskem časniku The Guardian so lani razkrili, da je britanska vlada za odkrivanje goljufij pri dodeljevanju denarnih nadomestil uporabljala umetno inteligenco (UI), a je bila ta pristranska, saj je za morebitne goljufe napačno označila veliko Bolgarov. Pred leti je nizozemska davčna uprava uvedla avtomatiziran sistem, ki naj bi odkrival in kaznoval goljufije pri otroških dodatkih. Rezultati so bili katastrofalni. Sistem se je osredotočil predvsem na pripadnike nebelskih manjšin z nizkimi prihodki; zahteve po vračilu otroških dodatkov so več tisoč družin pahnile v revščino, več kot tisoč otrok pa je bilo poslanih v rejništvo.

Fašist, kriminalec in Mesec

Nekdanji koordinator Levice, sedaj pa minister za delo Luka Mesec je bil pred dnevi na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožbe za žaljivo obdolžitev. Tožbo zoper njega je sprožil najslavnejši ponudnik davčnih optimizacij Rok Snežič. Mesca je ovadil, ker ga je ta spomladi 2022 na enem od predvolilnih soočenj na TV Slovenija označil za »kriminalca«.

Stanovanja za vse!

Vlada je poleti sporočila, da bo pripravila zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotovil sistemski vir financiranja javne najemne gradnje. Ta naj bi od leta 2025 do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto oziroma za stanovanjske projekte po državi v desetih letih zagotovil milijardo evrov. Načrt? Zgraditi 20 tisoč stanovanj.

Strožja prepoved približevanja?

Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili zakonski noveli, ki se nanašata na pooblastila policije, predloge naj bi kmalu obravnavala vlada. Med drugim se nanašajo na omejevanje navijaškega nasilja, daleč najspodbudnejša sprememba pa se obeta pri varstvu žrtev nasilja. Prvi ukrep prepovedi približevanja naj bi po novem trajal 30 dni, kar je 15 dni več kot doslej.

Nezakonito pridobljeno stanovanje

Pred dnevi je nekdanji premier in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt globoke države za preprečitev svojega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je v svojem slogu podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos. Da, Janša je pred kazenskim sodiščem ponovno obtožen (resnejšega) kaznivega dejanja. Tožilstvo mu, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti.

Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno

Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?

Je Levica res skrajna stranka?

Anže Logar je politično kariero debelih 25 let gradil v SDS. Prehodil je pot od nekdanjega podpredsednika podmladka stranke do direktorja vladnega urada za komuniciranje, bil je večkratni mestni svetnik in poslanec, predsednik sveta, nesojeni kandidat za župana Ljubljane, zunanji minister v prejšnji vladi ter »neodvisni« kandidat za predsednika države. Z ramo ob rami je stal z največjimi skrajneži te stranke, z Brankom Grimsom, Žanom Mahničem, Alešem Hojsom in navsezadnje tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po razglasitvi rezultata predsedniških volitev, ki se mu je na desnici prej približala edinole Barbara Brezigar leta 2002, je napovedal, da se je Slovenija znašla »na začetku nečesa velikega«. Možnosti sta bili samo dve: ali bo prevzel krmilo stranke, v kateri se primata že 30 let krvavo oklepa en človek, ali pa bo ustanovil novo. Tehtnica se je kaj hitro prevesila na stran tiste druge.

Rop je najprimernejši

»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.

Podmladek SDS je dobil novega predsednika, SDS ima še zmeraj starega

Podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), je prava valilnica kadrov za največjo opozicijsko stranko. V njem so politično pot začeli poslanci Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, navsezadnje tudi »odpadnik« Anže Logar.

Privid sodelovanja

Nedogodek leta je seveda referendum, ki ga ne bo. Ob kupu argumentov za gradnjo nove jedrske elektrarne in proti njej, ob kupu politikantstva in politične nezrelosti je dogajanje prejšnjega tedna prineslo neko podrobnost, ki so jo nekateri spregledali. Četudi je bistvena.

Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?

Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.

Kdo bo zmagal? Javno zdravstvo ali zasebni interesi?

Javna razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je končana, ministrstvo je prejelo več kot sto pripomb. V začetku novembra, torej čez dva tedna, naj bi čistopis zakona najprej sprejela vlada in nato naj bi šel v obravnavo v državni zbor. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko zakon, s katerim želi koalicija jasneje potegniti ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, začel veljati z začetkom leta 2025. Ali bo prinesel pričakovane učinke, torej okrepitev javnega zdravstva, pa ostaja odprto vprašanje. Upor zdravniških organizacij proti tej reformi je namreč silovit, nasprotujejo mu praktično vsa njihova združenja, pa tudi številni zdravniki ne sedijo križem rok, ampak iščejo poti, kako bi se izognili novi ureditvi. Nekateri njihovi načrti so tudi precej drzni, nekateri zdravniki in celo predstojniki oddelkov pa pozivajo svoje kolege kar h kolektivnim odpovedim delovnih razmerij, da bi tako bolnišnice prisilili k sprejemu njihovih pogojev.

Kdo bi gradil novo jedrsko elektrarno?

Za gradnjo nove nuklearke v Sloveniji si prizadevajo trije proizvajalci, s katerimi so v Gen energiji v rednih stikih. V ožjem izboru so za zdaj ameriški Westinghouse, korejski KHNP in francoski EDF, ob čemer imajo vse večjo prednost v zadnjem letu korejski ponudniki. Ta mesec smo iz Westinghousa dobili sporočilo, da se je Poljska odločila, da bo gradnjo skupine svojih prvih treh nukleark zaupala kanadsko-ameriškemu podjetju Westinghouse. Prvi od treh reaktorjev AP1000, moči 1100 megavatov, naj bi na severu države stal do leta 2033. Westinghouse, ki je zgradil krško nuklearko, ima sicer tudi med slovenskimi jedrskimi strokovnjaki in energetiki, pa tudi v vladi, največ podpornikov. Neuradno Westinghouse podpirajo zaposleni v Krškem ter več državnih sekretarjev po ministrstvih, z argumentom, da gre za tehnologijo, ki jo v Sloveniji že poznamo. V šali – zaradi očitkov, da je njihov »lobist« – državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca nekateri imenujejo kar »dr. Westinghouse«.