Na pogrebu Navalnega množica ljudi

Na pokopališču na obrobju Moskve so pokopali vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega. Po pravoslavni pogrebni slovesnosti v cerkvi, pred katero se je kljub svarilom Kremlja pred protesti in ob grožnji aretacij zbralo več tisoč ljudi, so se od njega poslovili na pokopališču Borisov. Slišati je bilo tudi vzklike proti predsedniku Vladimirju Putinu.

»Žalosten dan za pravičnost in enakost« / Češka zavrnila uzakonitev istospolnih porok

Spodnji dom češkega parlamenta je v sredo zavrnil predlog o uzakonitvi istospolnih porok, hkrati pa je istospolnim partnerjem dovolil posvojitev v primeru, da je eden od njiju biološki starš otroka. Istospolni partnerji lahko v državi od leta 2006 sklenejo partnersko zvezo, ne morejo pa imeti skupnega premoženja ali prejemati vdovske pokojnine.

Slovenija med redkimi državami, v katerih se je izboljšala demokracija

Zaradi oboroženih spopadov ter volilnih nepravilnosti in manipulacij je svet lani postal manj varen in demokratičen, v danes objavljenem poročilu ugotavlja nevladna organizacija Freedom House in opozarja, da je že 18. leto zapored zabeležila upad ravni svobode po svetu. Med redkimi državami, za katere ugotavlja izboljšanje, je tudi Slovenija.

Blokiran predlog zakona o zaščiti postopkov zunajtelesne oploditve

Republikanci v ameriškem senatu so v sredo blokirali demokratski predlog zakona, ki bi zaščitil postopke zunajtelesne oploditve (IVF), potem ko je vrhovno sodišče v zvezni državi Alabama nedavno sklenilo, da so zamrznjeni zarodki človeška bitja z vsemi pravicami in jih je treba obravnavati kot otroke, poroča ameriški medij Politico.

Julija Navalna / »Moj mož ne bo videl, kakšna bo lepa Rusija prihodnosti, vendar jo moramo videti mi«

Žena umrlega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, Julija Navalna je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pozvala k inovativnemu pristopu v boju proti ruskemu režimu in predsedniku Vladimirju Putinu, ki mora iti preko resolucij. Izrazila pa je tudi prepričanje, da bo Rusija nekoč svobodna in demokratična.

»Vprašati se moramo, zakaj ladja, ki je tako očitno potrebovala pomoč, te ni prejela«

Preiskava evropske varuhinje človekovih pravic Emily O'Reilly o vlogi agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex v brodolomu ladje z migranti pred grško obalo junija lani je pokazala, da trenutna pravila agenciji ne omogočajo izpolnjevanja obveznosti na področju temeljnih pravic. Zato je pozvala k spremembi zakonodaje.

Von der Leyen / »Nimamo časa za izogibanje temu vprašanju«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu napovedala pripravo prve evropske strategije na področju obrambe, v ospredju katere bo skupno naročanje. Evropa mora porabljati več, bolje in evropsko, je povedala in pozvala k spremembi miselnosti institucij, industrije in vlagateljev.

Je filmski festival utrpel resno škodo, ker je antisemitizem ostal brez ugovora?

V Nemčiji se nadaljuje razprava, ki so jo sprožile izjave nagrajencev letošnjega Berlinala glede vojne v Gazi. Tako v politiki kot v kulturnem sektorju se krešejo mnenja glede tega, kako obravnavati protiizraelske izjave, ki so bile izrečene na zaključni slovesnosti filmskega festivala.

»V Ukrajini imamo opravka z vojno, ki ima elemente prve in druge svetovne vojne«

"Neposreden stik med Natovimi vojaki in Rusijo bi pomenil veliko povečanje nevarnosti za začetek spopada," je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejal obramboslovec dr. Iztok Prezelj, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, da bi lahko zahodne zaveznice v Ukrajino napotile svoje vojake.

»Najprej moramo poskrbeti za potrebe Amerike«

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson tudi po torkovem srečanju s predsednikom ZDA Joejem Bidnom ni bil pripravljen podpreti predloga zakona, ki vključuje pomoč ZDA za Ukrajino. V izjavi novinarjem po srečanju pa je zagotovil, da trdo delajo na zagotovitvi financiranja za delovanje ameriške vlade.

»Nov predlog ameriške resolucije je v najboljšem primeru zavajanje«

Prekinitev ognja je nujen predpogoj za vse ostale dejavnosti v podporo palestinskim civilistom, ki se soočajo z lakoto, je na torkovem novem zasedanju o položaju v Gazi v Varnostnem svetu ZN povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. Podobno mnenje so izražali praktično vsi drugi govorci - z izjemo predstavnika ZDA.

»V Gazi je stopnja podhranjenosti otrok najhujša na svetu«

Več kot pol milijona prebivalcev Gaze je le korak oddaljenih od lakote, je v torek opozoril vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) Ramesh Rajasingham. Kot je dejal, vsak šesti otrok v enklavi, mlajši od dveh let, trpi zaradi akutne podhranjenosti, skoraj celotno prebivalstvo pa se zanaša na nezadostne količine humanitarne pomoči.

ZDA ne bodo poslale vojakov v Ukrajino

ZDA ne bodo pošiljale svojih vojakov v Ukrajino, je danes sporočila Bela hiša. ZDA se s tem stališčem pridružujejo evropskim zaveznicam, ki so se zadržano odzvale na ponedeljkove izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ni želel izključiti možnosti napotitve evropskih vojakov na pomoč Ukrajincem.

Evropa zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino

Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.

Rusija / »Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu Zahoda«

"Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu zahodnih držav," je danes v odziv na besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je na mizi tudi ta možnost, sporočil Kremelj. Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je še ocenil, da bi bil v tem primeru neposreden konflikt med zvezo Nato in Rusijo neizogiben.

70-letnega aktivista obsodili zaradi objave kolumne

Rusko sodišče je danes eno vodilnih osebnosti ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Olega Orlova obsodilo na dve in pol leti zapora, ker je kritiziral rusko vojsko in obsodil napad na Ukrajino. Za dejanje je bil sicer oktobra lani že obsojen na plačilo globe v višini 1400 evrov, vendar je tožilstvo nato zahtevalo novo sojenje.

NATO / »Zgodovinski dan za naše zavezništvo«

Odločitev madžarskega parlamenta o ratifikaciji članstva Švedske v zvezi NATO je pomemben korak k še močnejšemu zavezništvu, je v odzivu na ponedeljkovo ratifikacijo pristopnega protokola Švedske danes sporočil premier Robert Golob. Potezo Budimpešte so med drugim pozdravili tudi v ZDA, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji in na Poljskem.

Francija ne izključuje napotitve sil v Ukrajino / »Poraz Rusije je nujen za varnost v Evropi«

Vedenje Rusije postaja vse bolj agresivno tako na politični ravni kot na fronti, je na današnjem srečanju visokih predstavnikov držav v Parizu, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron. Zaveznice je ob tem pozval k okrepitvi pomoči Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gaza / »Upam, da bomo do ponedeljka imeli prekinitev ognja«

Ameriški predsednik Joe Biden v okviru pogajanj, ki potekajo, pričakuje skorajšnjo prekinitev ognja v Gazi in upa, da bi se ta lahko začela že v ponedeljek. V primeru dogovora, ki bi vključeval izpustitev talcev, je Izrael po njegovih besedah pripravljen tudi ustaviti ofenzivo v palestinski enklavi med muslimanskim svetim mesecem ramazanom.

»Nosili boste odgovornost, če Rusija zmaga v vojni«

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je v ponedeljek med obiskom Washingtona republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Mika Johnsona pozval, naj dovoli glasovanje o predlogu zakona za pomoč Ukrajini, in ga opozoril, da bo nosil odgovornost, če Rusija zmaga v vojni.

»Sabotaža plinovodov je bila namerna«

Danska policija je danes sporočila, da zaključuje preiskavo o sabotaži plinovoda Severni tok leta 2022, ki povezuje Rusijo in Nemčijo. Kot je pojasnila, ni zadostne podlage za nadaljevanje postopka. Danska je tako sledila Švedski, ki je končanje preiskave naznanila v začetku februarja. Kremelj se je na napoved Danske odzval kritično.

Palestinski premier podal odstop

Palestinski premier Mohamed Štajeh je danes predsedniku Mahmudu Abasu podal svoj odstop in odstop celotne vlade. Pojasnil je, da se je za to odločil zaradi dogodkov, povezanih z agresijo v Gazi in zaostrovanjem razmer na okupiranem Zahodnem bregu ter v Jeruzalemu, poročajo tuje tiskovne agencije. Abas je odstop že sprejel.

»To bi bil smrtni udarec za humanitarno pomoč v Gazi«

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes opozoril, da bi obsežna izraelska vojaška operacija na Rafo zadala smrtni udarec programom pomoči v Gazi, kjer humanitarna pomoč prebivalstvu ostaja popolnoma nezadostna. Guterres je obžaloval, da Varnostni svet ZN kljub njegovim pozivom za končanje prelivanja krvi v Gazi ni ukrepal.

Prisilen umik civilnega prebivalstva

Izraelska vojska je predstavila načrt za evakuacijo civilistov z območij spopadov v Gazi, je danes sporočil urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Podrobnosti o tem, kako in kam bodo civilisti premeščeni, niso podali. Vojska je ob tem predstavila tudi operativni načrt za kopensko invazijo na Rafo na jugu enklave.

Pred izraelskim veleposlaništvom se je protestno zažgal vojak

Pred izraelskim veleposlaništvom v Washingtonu se je v nedeljo zažgal pripadnik ameriške vojske, s čimer je po poročanju ameriških medijev izrazil nasprotovanje izraelski ofenzivi na območju Gaze. Reševalci so ga zaradi hudih opeklin odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, kjer je še vedno v kritičnem stanju.

»Če Ukrajina izgubi, potem nas ne bo več«

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je dan po drugi obletnici začetka ruske invazije na njegovo državo, sporočil, da je v tem času bilo ubitih 31.000 ukrajinskih vojakov. Gre za prvo javno navedbo števila ukrajinskih žrtev od leta 2022. Zelenski je ob tem sporočil, da je od pomoči Zahoda odvisno, koliko več žrtev bo imela Ukrajina.

Novi shodi proti skrajni desnici in rasizmu

V Avstriji potekajo novi shodi proti skrajni desnici in rasizmu. Udeleženci shodov v več kot 30 krajih po državi sledijo zgledom iz sosednje Nemčije. Proteste v obeh državah je sprožilo razkritje tajnega sestanka skrajnih desničarjev v Potsdamu novembra lani, ki se ga je udeležil tudi vodja avstrijskega identitarnega gibanja Martin Sellner.