Dr. Božo Repe, zgodovinar, Filozofska fakulteta v Ljubljani

16. 12. 2011  |  Mladina 50  |  Komentar

Konec liberalizma?

Je z odhodom strank LDS in Zares iz parlamentarnega življenja konec liberalizma v Sloveniji? In kaj zgodovinsko, pa tudi aktualno sploh lahko definiramo kot liberalizem?

Liberalizem nikoli ni bil enoznačno gibanje. Tudi v slovenski zgodovini je v različnih obdobjih in sočasno obstajalo več različnih tipov liberalizma, ki nimajo skupnega imenovalca. Začetki liberalizma segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je nastala delitev na staroslovence (tedaj pod vodstvom Janeza Blei­weisa) in mladoslovence, ki so jih vodili mlajši literati, sprva Josip Stritar in Fran Levstik. Mladoslovenci so vrhunec dosegli z organiziranjem taborov v letih 1868–1871, na katerih so zahtevali uradovanje v slovenskem jeziku, slovenski jezik kot poučevalni jezik v šolah ter uresničitev ideje Zedinjene Slovenije iz leta 1848. Zagovarjali so liberalne ideje, vendar so hkrati avstrijski liberalizem zavračali zaradi velikonemštva. Staroslovencem, ki so bili tesno povezani s katoliško cerkvijo, so očitali oportunizem in premajhno angažiranost za idejo Zedinjene Slovenije. Ostro so nasprotovali tudi nemškutarjem, to je liberalno usmerjenim Slovencem, ki so prihodnost videli v povezovanju z gospodarsko in kulturno razvitejšim nemštvom. Mladoslovenci so imeli nemškutarje za odpadnike od slovenstva, čeprav so bili ti vsaj v modernizacijskem smislu napredni del tedanje družbe. Šlo je za podobno dilemo kot danes: ali modernizacija ali slovenstvo oziroma kako združiti oboje in v nacionalnem smislu preživeti. Danes je razvojno ponovno moderen »nemški vlak«, v jezikovnem smislu pa nemščina že dolgo ne ogroža več slovenščine. »Lingua franca«, ki slovenščino naglo nažira v znanosti, podjetništvu in tudi kulturi, je postala angleščina. No, v resnici amerikanščina ali nekakšna svetovna mešanica angleških jezikov. Današnji »liberalni nemčur« gospodarsko in razvojno prisega na Nemčijo, jezikovno pa na amerikanščino.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Naroči