Fukušima

Hirošimi in Nagasakiju se je marca na seznamu japonskih mest, ki jih je zaznamovala jedrska katastrofa, pridružila še Fukušima. Največjo jedrsko nesrečo po Černobilu, po količini oddanega sevanja sicer še vedno desetkrat manjšo, je posredno povzročil eden najmočnejših potresov, kar so jih kdaj izmerili, neposredno pa več kot desetmetrski cunami, ki ga je ta potres sprožil.

Velikanski vodni zid je onesposobil hladilni sistem v jedrski elektrarni Fukušima Daiči, zaradi česar iz reaktorjev niso mogli odvajati zaostale toplote. Sredice treh reaktorjev so se skoraj popolnoma stopile, a k sreči ostale zaprte v svoji varovalni posodi, še vedno pa je s paro v okolje ušla velika količina radioaktivnih snovi. Oblasti so ukazale evakuacijo, skupaj je moralo domove vsaj začasno zapustiti nekaj manj kot sto tisoč ljudi.

Danes so izpusti radioaktivnih snovi v zrak in morje znotraj meja, predpisanih za normalno obratovanje elektrarne, torej tako rekoč zanemarljivi, pravi dr. Leon Cizelj, vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Poškodovano elektrarno jim je z velikim trudom uspelo obvladati. Reaktorje že nekaj mesecev uspešno ohlajajo na povsem varne temperature, nižje od 100 °C.« To bodo morali početi še nekaj let. Delavci medtem čistijo ruševine. Hkrati za poškodovane reaktorje gradijo nova zaščitna »oblačila«. Zgradba prvega reaktorja je že dobila nov zaščitni plašč in streho. Dokončna ocena stopnje poškodb reaktorjev, pravi Cizelj, bo mogoča šele čez nekaj let.

Poleg »pospravljanja« po kompleksu elektrarne čaka pristojne tudi dekontaminacija okolja. Zdaj potekajo obsežni poskusi, s katerimi želijo strokovnjaki določiti optimalne postopke dekontaminacije. Dekontaminacijo načrtujejo na območjih, kjer letni odmerek sevanja presega pet milisievertov (mSv). Ta skupaj obsegajo približno 1800 kvadratnih kilometrov, kar je skupna površina štirih največjih slovenskih občin – Kočevje, Ilirska Bistrica, Tolmin in Bovec. Dr. Cizelj glede na izsledke sistematičnega pregleda prvih 2000 evakuirancev meni, da količina sevanja, ki so ga prejeli okoliški prebivalci, tako rekoč ne bo imela opaznih dolgoročnih posledic za njihovo zdravje. Strokovnjaki pričakujejo, da bo zaradi sevanja rakavih obolenj pri skoraj 130 milijonih prebivalcev od 100 do 1000 več, kot bi jih bilo sicer.

Zaradi radioaktivnega sevanja iz poškodovanih reaktorjev po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo do zdaj ni umrl niti en človek. Dva delavca sta umrla zaradi poškodb pri prizadevanjih za omejitev katastrofe. V potresu in cunamiju je bilo skoraj 20 tisoč žrtev in pogrešanih. »Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima Daiči pa ima predvsem psihološke, politične in ekonomske posledice,« zaključuje Cizelj.

Japonska vlada se je odpovedala gradnji novih jedrskih elektrarn, Nemčija se je odločila za pospešeno zapiranje delujočih. Tudi gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, je danes, sploh če se bomo odločili za referendumsko potrjevanje naložbe, bolj kot ne misija nemogoče. Namesto tega je pričakovati gradnjo novih termoelektrarn na premog, ki bodo še dodatno prispevale k povečanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

»Jaz bom jedel solato do nadaljnjega in tudi bom hodil ven, se valjal po travi. Kdor želi, naj se pa zapre v klet in je stare konzerve."
Direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar, v oddaji 24ur zvečer, o (ne)varnosti radioaktivnega oblaka nad Evropo