Socialna pomoč po novem

Z novim letom je uveljavljanje socialnih transferjev občutno spremenjeno, da bi se preprečile zlorabe in bi do pomoči države prišli samo tisti, ki so do nje resnično upravičeni.

Tako po novem omejitev dedovanja po smrti upravičenca ne velja več le za denarno socialno pomoč, ampak tudi za varstveni dodatek. Ker je ta postal vračljiv socialni transfer, ima država kot financer transferja po smrti upravičenca do tega dodatka terjatev v zapuščinskem postopku. To pomeni, da ima pravico na nepremičninah upravičenca napraviti zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve. „Zaznamba v praksi pomeni, da bo moral posameznik, ki bo prejemal varstveni dodatek, na nepremičnini, na kateri je zaznamba o prepovedi bremenitve ali odsvojitve, pridobiti soglasje države, če bo to nepremičnino želel odsvojiti,“ pojasnjuje Marija Sajovic. Zaznamba je torej le zavarovanje dolga, ki ga ima država do upravičenca v višini prejetega varstvenega dodatka za celotno obdobje prejemanja, pri čemer se šteje obdobje od 1. januarju letošnjega leta, torej od uveljavitve nove zakonodaje. Če bo imel prejemnik pomoči v lasti hišo, katere vrednost bo presegala vrednost prejete pomoči, se bo država po njegovi smrti lahko poplačala iz zapuščine do višine dane pomoči, ostanek vrednosti nad dano pomočjo pa bo ostal dedičem.

Zaradi strahu, da bi država zasegla nepremičnine, ki so jih mnogi zgradili ali kupili z velikim odrekanjem, so jih prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka zadnje mesece množično prepisovali. Vendar težave s tem niso odpravili. Država takšno darilno pogodbo lahko izpodbija. Če dokaže, da je oseba po lastni krivdi ostala brez sredstev za preživljanje, taka oseba ne bo upravičena do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka. „Izpodbijanje darilnih pogodb je sicer področje zapuščinskih postopkov, vendar nam je znano, da je sodna praksa zavzela stališče, da se premoženje, ki je obstajalo zaradi družbene pomoči, vrne družbi, da se torej izloči iz premoženja umrlega upravičenca,“ pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Čeprav se zahteva po vračilu socialne pomoči morda zdi kruta, ustavno ni sporna. Dr. Grega Strban pojasnjuje, da se država, potem ko oseba pomoči ne potrebuje več, lahko poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči, to pa zato, ker bi v nasprotnem primeru neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim. Zahteva po vračanju dane socialne pomoči torej ni pravica države, pač pa prej njena dolžnost in odgovornost do vseh bodočih prejemnikov socialne pomoči. To je logično. Vendar bi morali tudi upoštevati, da v Sloveniji več kot 80 odstotkov ljudi živi v lastniških stanovanjih, poleg tega nimamo vzdrževanega sistema neprofitnih najemniških stanovanj ali dobro razvite kulture najemništva.