Šibak evro je dober za izvoznike

Šibak evro povečuje konkurenčnost podjetij iz držav z evrom v državah, ki nimajo evra, a slovenska podjetja več kot 70 odstotkov izvozijo v države z evrom in druge države EU

Gospodarska rast v Sloveniji je bila v lanskem letu zelo skromna (0,5 odstotka), letos pa bo blizu stagnacije (0,2 odstotka), je objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »Hitro umirjanje rasti bruto domačega proizvoda je zlasti posledica sprememb v mednarodnem okolju, ki se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti izvoza,« pravi Boštjan Vasle, direktor Umarja. Da je izvoz osnovni motor za gospodarsko rast v Sloveniji pravijo tudi na evropski komisiji in na Banki Slovenije.

Eden od dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost slovenskih podjetij pri trgovanju s tujimi državami, je tečaj evra. Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na vprašanje o vplivu šibkega in močnega tečaja evra v primerjavi z dolarjem na slovensko gospodarstvo poslali odgovor svojega člana, direktorja družbe KLS Ljubno Mirka Straška. »Šibak evro povečuje konkurenčnost držav z evrom. To je dobro za naše kupce in za KLS,« pravi. KLS ima tudi na Kitajskem cene svojih izdelkov v evrih, zato »smo, ko je evro šibek, bolj konkurenčni«. »To bi moralo vplivati na povečanje naročil in naše konkurenčnosti v primerjavi z našim konkurentom iz nizko cenovnih držav. Močan evro je dober za potrošnike, ne pa za nas izvoznike,« je še dodal Strašek.

Slovenska podjetja več kot 70 odstotkov blaga in storitev izvozijo v države z evrom in druge države v EU. Med hitro rastočimi trgi BRIC je Slovenija po podatkih Umarja v zadnjem desetletju povečevala zlasti delež izvoza v Rusijo, medtem ko je bilo povečanje deleža izvoza v Brazilijo, Indijo in Kitajsko zanemarljivo. Izvoz v Rusijo znaša okrog 3 odstotke, izvoz v Brazilijo, Indijo in na Kitajsko pa 1,1 odstotka celotnega blagovnega izvoza Slovenije.

Za slovenski izvoz v države Zahodnega Balkana na GZS ugotavljajo, da se je v letu 2009 zmanjšal kar za 23 odstotkov in ostal na tako nizki ravni tudi po letu 2010. »Tisto, kar smo včasih izvažali, zdaj od tam uvažamo. Blagovna menjava na izvozni strani že desetletja vsebuje več ali manj iste blagovne skupine slovenskih izvoznih paradnih konjev,« opozarjajo na GZS.