MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Ekonomija  Za naročnike

    Prodajte, prodajte, prodajte

    Največji življenjski – »vitalni« – problem NLB naj bi bilo njeno državno lastništvo. Šele če bi Slovenija banko prodala, jo privatizirala, naj bi jo to »revitaliziralo«. Sprememba lastništva banke NLB, je zapisala evropska komisija v pismu Sloveniji, ki ga je ta teden objavila v uradnem listu EU, naj bi banko usmerila »– na vseh njenih nivojih – do obnašanja, ki bi bilo osredotočeno k maksimiranju njene vrednosti, tako da banka ne bi sledila kratkoročnim ali dolgoročnim političnim ciljem«, so zapisali. Privatizacija NLB naj bi bila nujna celo zaradi »moralnega hazarda«, so naštevali uradniki evropske komisije. Več

  • Borut Mekina

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Paradoks za 24 tisoč evrov

    Določanje višine minimalne plače ni kaka posebna znanost. Že Marx je v 19. stoletju napisal, da mora delavec za osemurno delo poleg tistega, s čimer lahko preživi, prejeti še neki presežek, s katerim si lahko privošči tudi nenujne življenjske stroške. Anekdotično je omenil, da je v Franciji to strošek vina, v Angliji pa strošek piva. Več

  • Vasja Jager

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Gorenje, več kot podjetje

    Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika. Več

  • Urša Marn

    9. 3. 2018  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Rast spodbuja apetit

    Slovenija je imela lani drugo najvišjo gospodarsko rast v EU. Višjo od nas je imela le Romunija. Povprečna rast v EU je bila lani 2,5-odstotna, pri nas pa je bila še enkrat višja, kar petodstotna. Za majhna odprta gospodarstva je sicer značilno, da se po krizi odbijejo višje od velikih, toda petodstotna rast je kljub temu presenetila celo nekatere izkušene domače ekonomiste. »Bilo je sicer jasno, da bo gospodarska rast visoka, saj je bilo mednarodno okolje, še zlasti dogajanje v evroobmočju, v prejšnjem letu zelo ugodno. A da bo rast tako visoka, kot je dejansko bila – tega nisem pričakoval,« priznava ekonomist Mojmir Mrak. Tudi v prihodnje nam kaže dobro. Letos se bo rast sicer nekoliko umirila, še vedno pa bo štiriodstotna. »Po dolgi krizi je slovenska gospodarska rast spet normalna, primerljiva s tisto med letoma 1993 in 2006, ko je vztrajno prehitevala rast razvite Evrope za dve odstotni točki,« pravi ekonomist Franček Drenovec. Več

  • In če bi delavci najeli kapital?

    V korporacijah, ki sestavljajo velik del sodobnega gospodarstva, lastništvo produkta pripada odsotnim lastnikom; odsotnost teh je v delu, ki ga ne opravljajo. To se nam zdi nadvse normalno, lastnik kapitala je bil in vedno bo lastnik podjetja in produkta, ki ga v podjetju proizvedejo. Vendar pa taka ureditev ni samoumevna. V Ljubljani imamo taksi službo, ki voznikom oddaja dispečersko službo, centralo in po potrebi avtomobil. Voznik je sam odgovoren za pokritje teh stroškov in stroškov bencina, vendar je tudi popolni lastnik vsega denarja, ki ga dobi od strank. Bistvo primera je v tem, da se lastništvo ekonomske dobrine ali storitve v nastanku definira ob sklenitvi najemne pogodbe, smer pogodbe pa določa lastnika produkta. Ko razmišljamo o ekonomskih ureditvah, ki omogočajo bolj egalitarno distribucijo premoženja, ne smemo mimo alternative, s katero institucijo zaposlitve obrnemo na glavo. Namesto da bi lastnik kapitala najemal delavce, lahko delavci, združeni pod eno pravno osebo, najamejo kapital in si s tem prisvojijo celoten produkt. Alternativa odsotnemu lastništvu je delavsko lastništvo. Več

  • Borut Mekina

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    Manipulacija gospodarske zbornice

    Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je teden pred največjimi protesti zaposlenih v javnem sektorju pripravila propagandno gradivo. Pripravila je animirani filmček Od gospodarstva je odvisna naša prihodnost, v katerem je predstavljen vlak z vagoni, torej javno upravo, zdravstvom, šolstvom, upokojenci in brezposelnimi, ki jih vleče lokomotiva – »gospodarstvo«, in letak Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane, v katerem svari pred zahtevami 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Več

  • Vanja Pirc

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Ekonomija

    Lajk za delček bitcoina

    Nedavno je na družbenem omrežju Instagram zaokrožil poziv k sledenju profila slovenske izpostave trgovine Zara. Na prvi pogled je bil mamljiv: prvim 20.000 sledilcem je obljubljal bon za 150 evrov. A v Sloveniji pač ni podjetja, ki bi zgolj zato, da bi dobilo nekaj lajkov, skozi okno vrglo tri milijone evrov. Šlo je torej za lažni profil in očitno prevaro. Več

  • Vasja Jager

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Ekonomija

    Pregled leta: Iz nič – milijarde

    Še pred letom dni je bila kriptovaluta bitcoin širši javnosti slabo poznana. Z njo so se ukvarjali predvsem poznavalci digitalnega sveta in daljnovidni špekulanti. Na zadnji dan leta 2016 je bil en virtualni kovanec vreden spoštljivih 950 ameriških dolarjev – konec leta 2017 je njegova vrednost presegla že 20 tisoč dolarjev, kar je več od najbolj divjih pričakovanj. Svet je zajela kripto mrzlica, ki je bitcoin napihnila v enega največjih špekulantskih balonov, kar jih pomni zgodovina. A zabava se zna končati že kmalu. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Ekonomija

    Pregled leta: Leto rekordov

    Slovenija je bila med državami, kjer je bil padec rasti v kriznem desetletju med 2007 in 2016 najgloblji. A smo se pobrali in močno odbili nazaj. V letu 2017 je bila rast slovenskega gospodarstva celo druga najvišja v Evropski uniji, kar je mnoge presenetilo, predvsem institucije, ki gospodarska gibanja napovedujejo, saj so se prav vse, od evropske komisije, Evropske banke za obnovo in razvoj do domačega Umarja v svojih napovedih krepko zmotile in nas podcenile. A še pomembnejše: rast slovenskega gospodarstva je zdrava in na daljši rok vzdržna. Njen ključni motor je še vedno izvoz, ki je leta 2017 rasel po rekordni, 8,8-odstotni stopnji, svoj del pa je končno prispevala tudi domača potrošnja. Gospodinjstva in podjetja si spet upajo tvegati, predvsem zaradi višjih zaslužkov, pa tudi zato, ker je krč popustil in jih ni več strah prihodnosti. Večina podjetij je v letu 2017 končala proces razdolževanja in spet ustvarjajo dobiček. Tudi banke so zdrave. Brezposelnost se manjša. V zadnjem letu se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za skoraj 15 odstotkov. Odpirajo se nova delovna mesta. Bonitetne agencije, ki so nas nekoč uvrščale med najbolj tvegane evropske države, ob bok Grčiji, Cipru in Portugalski, nam zdaj druga za drugo dvigujejo bonitetno oceno, kar državi omogoča ugodno refinanciranje kreditov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Ekonomija

    Prihodnost zločina

    Pred točno 12 leti je vsa Slovenija govorila o spektakularnem ropu banke SKB v Ljubljani. Ta se je zgodil 1. novembra, toda podrobnosti dogodka so javnost razburjale še več mesecev. Policija je mrzlično iskala storilce, ki so vdrli v banko, zvezali varnostnika in se odpiranja sefov lotili z ukrivljenimi jeklenimi palicami. V slogu hollywoodskih akcionerjev so poskakali v ukraden kombi in odbrzeli po ljubljanskih ulicah; policiste, ki so se pognali za njimi, so ustavili z ovirami iz skupaj zvarjenih žebljev, ki so jim jih med pregonom zmetali pod kolesa. Lov je bil končan, roparji so izginili v noč, skupaj z njimi pa za 32 milijonov evrov plena. Tudi več kot desetletje kasneje primer še zmeraj ni zaključen. Od petih roparjev sta doslej za zapahi končala le dva, večina ukradenih dragocenosti je izgubljena za zmeraj. Več