MLADINA Trgovina
  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ekonomija  Za naročnike

    Mit o prehudem bremenu

    Britanska banka HSBC vsako leto objavi lestvico držav, ki so najboljše za izseljence. Na vrhu lestvice kraljuje Singapur. Razlogov za to je več, ključni pa so ekonomski. Povprečni letni bruto prihodek izseljenca v tej državi znaša približno 139 tisoč dolarjev, kar je 43 odstotkov več od svetovnega povprečja. A še pomembnejša prednost Singapurja so zelo nizki davki. Davka na dobiček ni, plača pa je v povprečju obdavčena 10- do največ 20-odstotno. Slovencu, ki si v tej državi najde dobro plačano službo ali odpre zagonsko podjetje, zaradi nizke obdavčitve v žepu na koncu meseca ostane več denarja, kot bi mu ga pripadlo v Sloveniji. Zdi se pravljično. A resnica je precej bolj kruta. Ker je davčna obremenitev plač nizka, si morajo zaposleni vse socialne ugodnosti plačevati sami. Podobno je mogoče ugotoviti za ZDA. Tudi tam je obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki v primerjavi z drugimi najbolj razvitimi državami nizka (nižja od povprečja držav OECD), to pa posledično pomeni, da si takrat, ko se šolaš, ko zanosiš, ko zboliš ali se upokojiš, prepuščen neusmiljeni tržni logiki kapitalizma, ki ti vsako ugodnost drago zaračuna. Več

  • Christian Reiermann

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ekonomija  Za naročnike

    Izločitveni boj

    Pod predsednikom Trumpom se Združenim državam Amerike lahko zgodi, da bodo zaigrale svojo gospodarsko prevlado. Dolar postaja tvegana valuta, evro pa pribežališče za kapital. Več

  • Vasja Jager

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Kripto norija

    Spletne borze so preplavile množice špekulantov, ki so za dragocene kripto »kovance« pripravljeni odšteti bogastvo; po vsem svetu, zlasti v Aziji, pa zaslužka željni »rudarji« najemajo hale, polne računalnikov, ki predelujejo zapletene algoritme in iz zraka čarajo vedno bolj dragocene bitcoine. Povpraševanje po slednjih presega najbolj divja pričakovanja, izkušeni ekonomisti in finančniki svarijo, da gre za bržkone enega največjih finančnih balonov. »Ob gibanju cen in maničnem vedenju vlagateljev, ki sta bitcoin potisnila v sedanje višave, zbledi legendarna nizozemska tulipanska manija izpred skoraj štiristo let,« je za ameriško televizijo CNBC opozoril finančni analitik Elliot Prechter. Več

  • Borut Mekina

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Banka Slovenije išče mreže

    Guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca je predčasno zapustil Biswajit Banerjee, glavni ekonomist Banke Slovenije, indijsko-ameriški državljan. Banerjee nam je povedal, da odhaja na delovno mesto v slovaško ministrstvo za finance, kjer je delo primernejše glede na njegove »aspiracije«. Tudi tam naj bi opravljal vlogo glavnega ekonomista. Mandat na Banki Slovenije bi mu sicer potekel januarja 2018, a mu Jazbec in svet guvernerjev niso mogli zagotoviti podaljšanja. Kljub temu je na svoje delo v Sloveniji ponosen, nam je zaupal. Poleg člankov, ki jih je napisal o Sloveniji, naj bi med drugim napisal več kot 10 govorov, ki jih je imel guverner Jazbec v tujini in Sloveniji. Več

  • Urša Marn

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija

    Plače na čakanju

    Rast plač se mora načeloma prilagajati rasti produktivnosti – to je zlato pravilo v ekonomiji. Takrat ima rast plač nevtralni učinek na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Vendar lastniki kapitala v Sloveniji (in še marsikje drugje) tega pravila ne upoštevajo. Več

  • Borut Mekina

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija

    Na koncu prehranjevalne verige

    Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB. Več

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    UTD med poslanci

    V Sloveniji že od leta 1990, ko je sociolog dr. Veljko Rus v študiji Socialna država in država blaginje kot prvi temeljito predstavil koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in predlagal njegovo uvedbo, poteka dokaj živahna in tehtna razprava o prednostih in slabostih UTD, neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplačuje vsakemu prebivalcu. Z njo bi po mnenju zagovornikov lahko nadomestili sedanji sistem socialne države ter zagotovili posamezniku večjo ekonomsko in siceršnjo neodvisnost. Nasprotniki pa trdijo, da si UTD ne moremo privoščiti, kar je leta 2010 v študiji Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako s podrobnimi izračuni uvedbe demantirala sociologinja dr. Valerija Korošec. Več

  • VG, STA

    21. 6. 2017  |  Ekonomija

    Hrvaški taksisti proti Uberju

    Zagrebški taksisti so z pomočjo kolegov iz nekaterih drugih hrvaških mest v jutranji konici ovirali promet na eni najbolj prometnih zagrebških ulic. Protestniki so avtomobile parkirali na dveh izmed štirih voznih pasov Ulice grada Vukovarja, promet so ovirali na približno dveh kilometrih ceste, kar je upočasnilo promet. Več

  • Bo Google plačal davke v Sloveniji?

    Ko sta Larry Page in Sergey Brin leta 1996 prvič zagnala Googlov iskalnik na stanfordski univerzi, si vsekakor nista mislila, da sta s tem pognala tehnološki gigant, ki bo v naslednjih dvajsetih letih z inovacijami spreminjal in gradil novo obliko globalnega gospodarstva. V letu 2016 je imela korporacija Alphabet Inc. (Google skupina) že skoraj 80 milijard evrov prihodkov, večidel od oglaševanja. Več

  • Marjan Horvat

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Bogati so za UTD!?

    Iz razprav o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) – neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu – je vidno, da zagovorniki v Evropi vidijo v tej socialni inovaciji mehanizem za nadomestitev okorelega sistema socialne države, ki brezposelne sili v ponižujoče prosjačenje za pomoč ob izgubi dela. Tako rešitev dopolnjujejo s filozofskimi, sociološkimi, socialnimi in humanističnimi utemeljitvami, saj naj bi UTD, s katerim bi imeli ljudje zagotovljena osnovna sredstva za preživetje, blagodejno vplival na počutje državljanov, okrepil njihovo samozavest in državljansko zavest, ne nazadnje pa dal ljudem čas za ukvarjanje s stvarmi, ki niso le del ekonomske paradigme. Več