MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Ekonomija  Za naročnike

    Svet, prikrojen za 0,01 odstotka ljudi

    OECD je letos junija, tik pred srečanjem najbogatejših držav G 20 v Hamburgu, objavila osvežen seznam davčnih oaz oziroma jurisdikcij, kot jim pravijo, ki zavračajo sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Ta mednarodna organizacija je danes najpomembnejša v boju proti temu pojavu, vendar pravi, da davčnih oaz pravzaprav ni. »Opravljen je zelo velik napredek pri mednarodnem boju zoper utajo davkov,« so slavnostno sporočili letos poleti in objavili t. i. črno listo. Na njej je ostala le še ena sama entiteta, sestavljena iz dveh majhnih otokov tik ob obali Venezuele, ob Južni Ameriki, imenovana Trinidad in Tobago. Sporočilo organizacije OECD je bilo, da je boj proti davčnim oazam praktično dobljen. Le še nad Trinidadom in Tobagom, to državo z 1,3 milijona prebivalcev, moramo dobiti nadzor. Več

  • Velika licitacija

    Lasvegaški magnat Michael Oliver je leta 1968 sklenil, da bo ustanovil svojo državo. Na živce mu je šlo tako to, da je moral plačevati davke, kot to, da se je moral držati zakonov, pravil in regulacij. Hotel je svobodo. Objavil je celo Novo ustavo za novo državo, v kateri je pojasnil, kako ustanoviš državo, v kateri ti ni treba plačevati davkov, v kateri ti ne more nihče nabijati regulacij in v kateri ti ni treba financirati socialne države. Čista svoboda! Raj! Utopija! Več

  • Borut Mekina

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Osnovni delec pohlepa

    Kako smiselno je to početje? Jure T. ima v svojem stanovanju za Bežigradom, v Ljubljani, ogromno omaro, polno računalnikov, imenovanih rigi. Sosedje se kdaj pa kdaj pritožujejo, da na hodniku slišijo »šumenje«. V vsakem od štirih rigov je šest dragih grafičnih kartic in vsak od teh rigov za računanje porablja po 1,4 kWh energije. Sistem skupaj stane 20 tisoč evrov, računalniki delajo noč in dan, a ne rešujejo posebnega problema, temveč uganke, ki si jih sami sestavljajo. Določajo si naključne nize številk, ki jih potem »dešifrirajo«. Več

  • Urša Marn

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Ekonomija

    Cene letijo v nebo

    Cene stanovanjskih nepremičnin po vsej državi, še posebej pa v Ljubljani zadnje mesece naraščajo. V drugem četrtletju letošnjega leta so se cene novih stanovanj in družinskih hiš v povprečju zvišale za 9,4 odstotka glede na prvo četrtletje, cene rabljenih stanovanj in družinskih hiš pa za 3,4 odstotka. Danes so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani v povprečju že skoraj za petino višje kot leta 2015. Več

  • Urša Marn

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ekonomija

    Mit o prehudem bremenu

    Britanska banka HSBC vsako leto objavi lestvico držav, ki so najboljše za izseljence. Na vrhu lestvice kraljuje Singapur. Razlogov za to je več, ključni pa so ekonomski. Povprečni letni bruto prihodek izseljenca v tej državi znaša približno 139 tisoč dolarjev, kar je 43 odstotkov več od svetovnega povprečja. A še pomembnejša prednost Singapurja so zelo nizki davki. Davka na dobiček ni, plača pa je v povprečju obdavčena 10- do največ 20-odstotno. Slovencu, ki si v tej državi najde dobro plačano službo ali odpre zagonsko podjetje, zaradi nizke obdavčitve v žepu na koncu meseca ostane več denarja, kot bi mu ga pripadlo v Sloveniji. Zdi se pravljično. A resnica je precej bolj kruta. Ker je davčna obremenitev plač nizka, si morajo zaposleni vse socialne ugodnosti plačevati sami. Podobno je mogoče ugotoviti za ZDA. Tudi tam je obremenitev plač z davki in socialnimi prispevki v primerjavi z drugimi najbolj razvitimi državami nizka (nižja od povprečja držav OECD), to pa posledično pomeni, da si takrat, ko se šolaš, ko zanosiš, ko zboliš ali se upokojiš, prepuščen neusmiljeni tržni logiki kapitalizma, ki ti vsako ugodnost drago zaračuna. Več

  • Vasja Jager

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Kripto norija

    Spletne borze so preplavile množice špekulantov, ki so za dragocene kripto »kovance« pripravljeni odšteti bogastvo; po vsem svetu, zlasti v Aziji, pa zaslužka željni »rudarji« najemajo hale, polne računalnikov, ki predelujejo zapletene algoritme in iz zraka čarajo vedno bolj dragocene bitcoine. Povpraševanje po slednjih presega najbolj divja pričakovanja, izkušeni ekonomisti in finančniki svarijo, da gre za bržkone enega največjih finančnih balonov. »Ob gibanju cen in maničnem vedenju vlagateljev, ki sta bitcoin potisnila v sedanje višave, zbledi legendarna nizozemska tulipanska manija izpred skoraj štiristo let,« je za ameriško televizijo CNBC opozoril finančni analitik Elliot Prechter. Več

  • Borut Mekina

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Ekonomija

    Banka Slovenije išče mreže

    Guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca je predčasno zapustil Biswajit Banerjee, glavni ekonomist Banke Slovenije, indijsko-ameriški državljan. Banerjee nam je povedal, da odhaja na delovno mesto v slovaško ministrstvo za finance, kjer je delo primernejše glede na njegove »aspiracije«. Tudi tam naj bi opravljal vlogo glavnega ekonomista. Mandat na Banki Slovenije bi mu sicer potekel januarja 2018, a mu Jazbec in svet guvernerjev niso mogli zagotoviti podaljšanja. Kljub temu je na svoje delo v Sloveniji ponosen, nam je zaupal. Poleg člankov, ki jih je napisal o Sloveniji, naj bi med drugim napisal več kot 10 govorov, ki jih je imel guverner Jazbec v tujini in Sloveniji. Več

  • Urša Marn

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija

    Plače na čakanju

    Rast plač se mora načeloma prilagajati rasti produktivnosti – to je zlato pravilo v ekonomiji. Takrat ima rast plač nevtralni učinek na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Vendar lastniki kapitala v Sloveniji (in še marsikje drugje) tega pravila ne upoštevajo. Več

  • Borut Mekina

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija

    Na koncu prehranjevalne verige

    Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB. Več

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    UTD med poslanci

    V Sloveniji že od leta 1990, ko je sociolog dr. Veljko Rus v študiji Socialna država in država blaginje kot prvi temeljito predstavil koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in predlagal njegovo uvedbo, poteka dokaj živahna in tehtna razprava o prednostih in slabostih UTD, neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplačuje vsakemu prebivalcu. Z njo bi po mnenju zagovornikov lahko nadomestili sedanji sistem socialne države ter zagotovili posamezniku večjo ekonomsko in siceršnjo neodvisnost. Nasprotniki pa trdijo, da si UTD ne moremo privoščiti, kar je leta 2010 v študiji Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako s podrobnimi izračuni uvedbe demantirala sociologinja dr. Valerija Korošec. Več