MLADINA Trgovina
  • Urša Marn

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija  Za naročnike

    Plače na čakanju

    Rast plač se mora načeloma prilagajati rasti produktivnosti – to je zlato pravilo v ekonomiji. Takrat ima rast plač nevtralni učinek na stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Vendar lastniki kapitala v Sloveniji (in še marsikje drugje) tega pravila ne upoštevajo. Več

  • Borut Mekina

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Ekonomija  Za naročnike

    Na koncu prehranjevalne verige

    Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB. Več

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Ekonomija

    UTD med poslanci

    V Sloveniji že od leta 1990, ko je sociolog dr. Veljko Rus v študiji Socialna država in država blaginje kot prvi temeljito predstavil koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in predlagal njegovo uvedbo, poteka dokaj živahna in tehtna razprava o prednostih in slabostih UTD, neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplačuje vsakemu prebivalcu. Z njo bi po mnenju zagovornikov lahko nadomestili sedanji sistem socialne države ter zagotovili posamezniku večjo ekonomsko in siceršnjo neodvisnost. Nasprotniki pa trdijo, da si UTD ne moremo privoščiti, kar je leta 2010 v študiji Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako s podrobnimi izračuni uvedbe demantirala sociologinja dr. Valerija Korošec. Več

  • VG, STA

    21. 6. 2017  |  Ekonomija

    Hrvaški taksisti proti Uberju

    Zagrebški taksisti so z pomočjo kolegov iz nekaterih drugih hrvaških mest v jutranji konici ovirali promet na eni najbolj prometnih zagrebških ulic. Protestniki so avtomobile parkirali na dveh izmed štirih voznih pasov Ulice grada Vukovarja, promet so ovirali na približno dveh kilometrih ceste, kar je upočasnilo promet. Več

  • Bo Google plačal davke v Sloveniji?

    Ko sta Larry Page in Sergey Brin leta 1996 prvič zagnala Googlov iskalnik na stanfordski univerzi, si vsekakor nista mislila, da sta s tem pognala tehnološki gigant, ki bo v naslednjih dvajsetih letih z inovacijami spreminjal in gradil novo obliko globalnega gospodarstva. V letu 2016 je imela korporacija Alphabet Inc. (Google skupina) že skoraj 80 milijard evrov prihodkov, večidel od oglaševanja. Več

  • Marjan Horvat

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Bogati so za UTD!?

    Iz razprav o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) – neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu – je vidno, da zagovorniki v Evropi vidijo v tej socialni inovaciji mehanizem za nadomestitev okorelega sistema socialne države, ki brezposelne sili v ponižujoče prosjačenje za pomoč ob izgubi dela. Tako rešitev dopolnjujejo s filozofskimi, sociološkimi, socialnimi in humanističnimi utemeljitvami, saj naj bi UTD, s katerim bi imeli ljudje zagotovljena osnovna sredstva za preživetje, blagodejno vplival na počutje državljanov, okrepil njihovo samozavest in državljansko zavest, ne nazadnje pa dal ljudem čas za ukvarjanje s stvarmi, ki niso le del ekonomske paradigme. Več

  • Vasja Jager

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Sedem milijard miloščine

    »Pokadil se je beli dim,« je prvega maja grški finančni minister Evklid Cakalotos novinarjem zmagoslavno oznanil sprejem načelnega dogovora z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB). Več

  • Staš Zgonik

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ekonomija

    Umazana Magna

    Na gospodarskem ministrstvu si te dni grizejo nohte v pričakovanju 20. maja. Datum je namreč ključen za uspeh njihovega paradnega projekta – investicije kanadske korporacije Magna v nov industrijski obrat: lakirnico za avtomobilske karoserije pri Mariboru. Če se do 20. maja nihče ne prijavi za status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pri Agenciji za okolje, bodo namreč z vsemi potrebnimi dovoljenji lahko ulovili prvi julij, ki so si ga kot rok za začetek gradnje postavili pri Magni. Če se v postopek vključi kateri od »ekoteroristov«, kot jih je poimenoval minister Zdravko Počivalšek, pa se utegne postopek bistveno zavleči. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Družbena banka nizkih obresti

    Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

    Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica. Več