Se kaže preobrat pri reševanju krize območja evra?

Van Rompuy je zatrdil, da spodbujanje rasti in novih delovnih mest ostaja prednostna naloga

Vidijo se znaki preobrata pri reševanju krize v območju evra, ukrepanje na evropski in nacionalni ravni je obrodilo sadove, je po srečanju socialnih partnerjev izpostavil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. To je podkrepil z besedami, da se danes ne govori več veliko o propadu evra.

Van Rompuy je povedal, da se kažejo jasni znaki stabilizacije na finančnih trgih, pritiski na države, kot sta Italija in Španija, pa popuščajo. Vseeno pa unija po njegovih zagotovilih ni zaspala na lovorikah in je pripravljena na nadaljnje ukrepanje. Voditelje članic je pohvalil za njihov politični pogum v času krize. Evropa je vzela usodo v svoje roke ter s težavnimi in nepriljubljenimi ukrepi postopno dosegla rezultate, je dejal. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem ocenil, da krize v območju evra sicer še ni konec, vendar pa dogodki zadnjih tednov odpirajo prostor, da se poudarek z gašenja požara prestavi na strukturne reforme in ukrepanje za dolgoročno rast.

Van Rompuy je zatrdil, da spodbujanje rasti in novih delovnih mest ostaja prednostna naloga, pri čemer je spomnil, da za to nujno zagotoviti vzdržne javne finance in izpeljati strukturne reforme za dvig produktivnosti in vnovičen zagon investicij. Belgijec priznava, da je kriza načela socialno povezanost po članicah območja evra in bi lahko ogrozila idejo evropskega združevanja. Njegovo sporočilo glede tega je jasno: evropski socialni model ni mrtev, a je konsolidacija javnih financ neizogibna za njegovo dolgoročno vzdržnost.

Generalna sekretarka Konfederacije evropskih sindikatov Bernadette Segol je pozdravila namen voditeljev članic unije, da s kriznega ukrepanja preidejo na krepitev rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Varčevanje namreč po njenih besedah ne deluje in ni rešitev za izhod iz krize. Opozorila je na nevarnost populizmov in nacionalizmov, če voditelji Evropejcem ne bodo ponudili vizije razvoja in socialne pravičnosti. Evropski socialni model je nujen za obstoj Evrope, je poudarila.

Generalni direktor združenja evropskih delodajalcev BusinessEurope Philippe de Buck pa je opozoril na nevarnost dolgoletnega obdobja nizke gospodarske rasti ali stagnacije. Tega Evropa po njegovem prepričanju ne sme dovoliti. Zato se je med drugim zavzel za dokončanje notranjega trga in nadaljnjo liberalizacijo gospodarskih tokov znotraj EU ter ambiciozen pristop unije k liberalizaciji svetovne trgovine in odpiranju novih trgov. (STA, mm)