Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Domača proizvodnja obutve ima prihodnost

Slovenska čevljarska industrija, ki jo predstavlja 26 družb s 1500 zaposlenimi, ima po mnenju panožnega združenja prihodnost – Družbe skoraj 70 odstotkov prihodkov ustvarijo z izvozom

Naslovnica Pekove pesmarice iz leta 1930

Naslovnica Pekove pesmarice iz leta 1930
© peko.si

Kopitarna Sevnica je pred kratkim napovedala, da je pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji Peka. Tako bi se povezali dve tradicionalni čevljarski družbi v Sloveniji. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj čevljarska panoga sploh danes pomeni v slovenskem gospodarstvu in kakšne so njene perspektive na dolgi rok.

»Slovensko čevljarsko industrijo predstavlja 26 družb s skoraj 1500 zaposlenimi. Podjetja imajo poleg tega hčerinske družbe tudi v tujini,« so nam pojasnili na združenju za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Glavnino slovenske čevljarske industrije predstavljajo štiri velike in ena srednje velika družba. To so Alpina Žiri, Peko Tržič, Kopitarna Sevnica, Planika Turnišče in Afit Miren. Našteta podjetja po podatkih panožnega združenja predstavljajo 19 odstotkov vseh podjetij v panogi, zaposlujejo 70 odstotkov delavcev in ustvarijo 90 odstotkov prihodkov. Preostalih 80 odstotkov podjetij v panogi pa so mala in mikro podjetja, ki ustvarijo 10 odstotkov prihodkov panoge in zaposlujejo 30 odstotkov delavcev.

Slovenska čevljarska industrija je izvozno usmerjena panoga, saj z izvozom ustvari skoraj 70 odstotkov prihodkov. Letno proizvede 3,5 milijona parov obutve. Izvaža največ v Nemčijo, Avstrijo in Italijo ter države nekdanje Jugoslavije, zlasti na Hrvaško, v Srbijo in Bosno in Hercegovino, pravijo na združenju.

Do leta 2007 je prodaja obutve v Sloveniji enako kot po svetu rasla, z recesijo pa je ta rast začela stagnirati. S padcem kupne moči ljudi se je povečal uvoz poceni obutve, proizvajalci so povečali število tovarniških prodajaln, lastnih prodajaln s svojo obutvijo (outlet), odločili so se za intenzivnejše oglaševanje, pogostejša znižanja cen in ponujajo vse višje popuste, opažajo na združenju. A po slabih izkušnjah z obutvijo z »vzhoda« so kupci v zadnjem času spet pripravljeni odšteti več denarja za obutev domačih proizvajalcev. »Ta trend, ob prestrukturiranju proizvodnje, okrepljenem medsebojnem sodelovanju podjetij, nenehnem sledenju trendov in uvajanju inovacij zagotavlja (boljšo) prihodnost domači proizvodnji obutve iz naravnih materialov, za katero stoji dolga tradicija in znanje,« so optimistični na panožnem združenju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.