Slovenija krepko zaostaja po deležu diplomantov računalništva

Na ministrstvu opozarjajo, da obstaja kar nekaj visokošolskih programov, ki so povezani z računalništvom

Slovenija po deležu diplomantov na področju računalništva v skupnem številu diplomantov v terciarnem izobraževanju močno zaostaja za povprečjem celotne EU. Tako kaže raziskava, ki jo je ob letošnjem evropskem tednu e-veščin objavil evropski statistični urad Eurostat.

V evropski sedemindvajseterici so diplomanti računalništva v letu 2009 v povprečju predstavljali 3,4 odstotka vseh diplomantov na prvi in drugi stopnji terciarnega izobraževanja oziroma na 5. in 6. stopnji po mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja. V Sloveniji je ta delež znašal dva odstotka. Najvišja, po 5,6-odstotna deleža so zabeležili v Avstriji in na Malti, sledi Španija s 5,1-odstotnim deležem. Na drugem koncu seznama se nahajata Romunija z 0,9-odstotnim in Italija z 1,3-odstotnim deležem, pri čemer pa je pri slednji upoštevan le podatek za diplomante na 5. stopnji. Sledita Portugalska (1,7 odstotka) in Belgija (1,9 odstotka). V Sloveniji je ta delež v obravnavanem letu kot omenjeno znašal le dva odstotka.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so za STA pojasnili, da se delež diplomantov študijskih programov s področja računalništva, to je področja 48, v zadnjih letih zvišuje - z 1,45 odstotka leta 2005 na 2,03 odstotka leta 2009 in 2,35 odstotka leta 2010. K temu deležu največ prispevajo višješolski diplomanti in diplomanti starih univerzitetnih programov - vsak po približno 30 odstotkov. Pri tem velja glede študija računalništva v Sloveniji navesti, da Univerza v Ljubljani premore fakulteto za računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru ima fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza na Primorskem pa fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.

Na ministrstvu opozarjajo, da poleg tega obstaja kar nekaj visokošolskih programov, ki so (vsebinsko) povezani z računalništvom - na primer poslovna informatika. Ti programi so razvrščeni večinoma v področje 34 - to so poslovne vede, lahko pa tudi kam drugam. Vlada sicer pri dajanju soglasja k razpisom za vpis ni posegala v število razpisanih mest, pojasnjujejo na ministrstvu. O tem namreč avtonomno in neodvisno odločajo sami visokošolski zavodi, v skladu s svojimi prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi ter strategijami delovanja. Obenem na ministrstvu ugotavljajo, da so bodoči študenti s strani svetovalnih služb na srednjih šolah, svojih staršev, sorodnikov in prijateljev seznanjeni s trenutnim povpraševanjem delodajalcev po posameznih profilih delavcev, vendar pa jim ta informacija ni bistvenega pomena pri odločanju za posamezen študij. "Ugotavljamo, da se večina kandidatov za študij še vedno odloča na podlagi osebnih preferenc, to je zaradi npr. področja, predmetnika ali lokacije študija, ne pa zaradi perspektivnosti zaposlitve," so pojasnili na ministrstvu. (STA, mm)