Skupna zaščita območja evra pred krizo 800 milijard evrov

Območje evra bo za zaščito pred krizo zagotovilo okoli 800 milijard evrov. Vendar pa je od tega okoli 300 milijard že namenjenih v pomoč Grčiji, Irski in Portugalski, tako da naj bi bilo sveže posojilne sposobnosti dejansko za 500 milijard. Še najbolj oprijemljiva odločitev iz Koebenhavna pa je pospešitev vplačevanja kapitala v stalni krizni sklad.

Skupna bodoča posojilna zmožnost začasnega in stalnega mehanizma za zaščito evra je bila sedaj omejena na 500 milijard evrov. Danes pa je bila sprejeta odločitev, da se zviša na 700 milijard evrov, medtem ko naj bi celotni obrambni sistem razpolagal z 800 milijardami evrov.

Vendar pa ta številka vključuje 300 milijard evrov iz obstoječih programov pomoči Grčiji, Irski in Portugalski. Gre za sredstva iz proračuna EU, iz mehanizma dvostranskih posojil Grčiji ter iz začasnega mehanizma EFSF, ki zagotavlja pomoč Irski in Portugalski ter drugo pomoč Grčiji.

Ker gre dejansko po eni strani za upoštevanje že obstoječih programov pomoči in po drugi strani za možnost prenosa neporabljenih sredstev iz začasnega v stalni krizni mehanizem, današnji dogovor članicam območja evra ne prinaša dodatnih obveznosti.

Spremembe prinaša samo odločitev za pospešitev dinamike vplačevanja 80 milijard evrov začetnega kapitala v stalni krizni mehanizem ESM, ki bo predvidoma začel delovati julija in bo imel skupaj 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala.

Letos in drugo leto bosta vplačani po dve tranši, zadnja pa v prvi polovici leta 2014, medtem ko je bilo sprva predvideno vplačevanje v petih letnih obrokih. Prva tranša bo plačana julija, druga pa oktobra letos.

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati 342 milijonov evrov, od tega letos in prihodnje leto po 137 milijonov evrov.

Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je današnjo odločitev evrske skupine komentiral z besedami, da je izbran način, ki je za Slovenijo najugodnejši in ga je tudi zagovarjala.

V povezavi s pospeševanim vplačevanjem osnovnega kapitala v stalni mehanizem, ki je za Slovenijo edina nova obveznost, je minister izpostavil: "Mi imamo za zdaj v proračunu, ki velja, sprejeto eno vplačilo, če bi želeli to pospešiti, se bo moral za to odločiti parlament."

Pri tem je Šušteršič povedal, da je vprašanje, kakšna bo doma razprava o tem in ali se bo parlament glede na predlagane varčevalne ukrepe strinjal s pospešitvijo vplačil. Minister je dejal, da je na to danes opozoril tudi na srečanju evrske skupine.

Na vprašanje, ali meni, da bo današnja odločitev pomirila finančne trge, je minister odgovoril, da "za nekaj časa najbrž že", da pa bodo potrebni konkretni rezultati v Grčiji in drugod.

"Danes smo razpravljali o Španiji in še kakšni državi. Če v Sloveniji ne bomo naredili, kar smo napovedali, bomo verjetno čez nekaj mesecev razpravljali tudi o Sloveniji," je dejal Šušteršič.

Ob tem je posvaril: "Morda bomo na koncu še veseli, da ta sklad obstaja, ker če bodo ukrepi, ki jih predlagamo, blokirani, se lahko zgodi, da bomo tudi sami zelo hitro morali potrkati na ta vrata."

O slovenskih varčevalnih ukrepih evrska skupina danes po ministrovih besedah ni govorila. Prav tako ni bilo govora o danes objavljenih podatkih glede slovenskega javnofinančnega primanjkljaja.

Evropska komisija bo po Šušteršičevih besedah 11. maja objavila svoje ocene nacionalnih proračunskih načrtov, v kateri se bo pokazalo, koliko verjame v slovenske ukrepe. "Če bo mnenje komisije slabo, bomo imeli zelo dolge in naporne točke na to temo tudi na ecofinih," je dejal.

V odgovoru na vprašanje, ali pričakuje, da se bodo tudi Slovenci na varčevalne ukrepe odzvali z množičnimi stavkami in protesti, kot na primer Grki in Španci, pa je minister izrazil pričakovanje, da bo večinsko javno mnenje razumelo nujnost teh ukrepov.

Krepitev obrambe evra je bila za mednarodne partnerice EU pogoj za povečanje njihovih prispevkov v Mednarodni denarni sklad (IMF) za sredstva, namenjena za reševanje globalnih kriz. Na današnjo odločitev se za zdaj še niso odzvale.

Prva dama IMF Christine Lagarde pa je pozdravila dogovor, češ da odpira vrata povečanju sredstev IMF.

Današnji dogovor je v nasprotju z utečeno prakso javnosti razkrila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. S tem je razjezila šefa evrske skupine Jeana-Clauda Junckerja, ki je zaradi tega odpovedal tradicionalno novinarsko konferenco po koncu srečanja.

Danes se je sicer pričakoval tudi dogovor o tem, kdo bo zasedel položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke (ECB), ki se sprosti konec maja, vendar je odločitev preložena na april.

Razprave o tem danes sploh ni bilo, ker nobeden od treh kandidatov ni imel zadostne podpore. Za položaj se poteguje tudi bivši minister Mitja Gaspari, ki pa ima po navedbah virov najmanj možnosti za izvolitev.

Minister Šušteršič je v povezavi s tem povedal, da bi bilo za Slovenijo dobro imeti predstavnike v mednarodnih institucijah, ter zatrdil, da bodo kandidaturo podpirali. "Če se bo pokazala kakšna druga možnost, bomo morda izkoristili to," je še dejal, a te izjave ni podrobno pojasnil.

Največ podpore za imenovanje na položaj v ECB imata sicer po navedbah virov pri EU kandidata Luksemburga in Španije. Prvi, Yves Mersch, sicer že vseskozi velja za favorita. Španski kandidat je Antonio Sainz de Vicuna. (STA, mh)