Banka Slovenije: Učinki uravnoteženja javnih financ z dvigom DDV na dolgi rok pozitivni

Banka Slovenije v zadnjem poročilu o cenovni stabilnosti ugotavlja, da zvišanje davkov predstavlja enega od možnih načinov fiskalne konsolidacije, uravnoteženje javnih financ z dvigom DDV pa ima kratkoročno negativen a dolgoročno pozitiven učinek na gospodarsko dejavnost.

V okviru načrtovanih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in uravnoteženje javnih financ opozicija in socialni partnerji opozarjajo tudi na pomen ukrepov na prihodkovni strani, kjer med drugim predlagajo zvišanje DDV.

Banka Slovenije navaja, da zvišanje davkov predstavlja - poleg krčenja izdatkov države in znižanja dolga ter obresti s prodajo državnega premoženja - enega od možnih načinov fiskalne konsolidacije. Pri tem poudarjajo, da velja davek na dodano vrednost (DDV) kot davek na potrošnjo za enega izmed davkov z manj negativnimi učinki na gospodarsko dejavnost.

Mnoge članice EU so se zato v zadnjem obdobju za zniževanje vrzeli med javnofinančnimi odhodki in prihodki odločile za dvig stopnje DDV. Povprečna osnovna stopnja DDV v evrskem območju se je z 19,5 odstotka v letih 2007 in 2008 dvignila na skoraj 21 odstotkov v letu 2011. V času zadnje krize je tako večina držav EU zvišala stopnje DDV, Slovenija pa je med devetimi državami sedemindvajseterice, ki tega po letu 2007 še niso storile, pojasnjuje Banka Slovenije.

Prihodki z naslova DDV predstavljajo v Sloveniji dobrih osem odstotkov BDP. Po ocenah ministrstva za finance bi se v primeru zvišanja znižane in osnovne stopnje DDV za eno odstotkov točko prihodki proračuna povečali za dobrih pet odstotkov oz. za okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Pri zvišanju osnovne stopnje za dve odstotni točki pa bi se prihodki proračuna zvišali za osem odstotkov oz. za okoli 0,7 odstotka BDP.

Analiza Inštituta za ekonomska raziskovanja kaže, da bi se v primeru zvišanja splošne stopnje DDV za dve odstotni točki proračunski primanjkljaj znižal za okoli 0,3 odstotne točke.

Pregled študij o učinkih DDV, ki so bile večinoma opravljene za obdobje pred krizo, kaže, da imajo med davčnimi instrumenti prav spremembe obdavčevanja porabe največji učinek na gospodarsko aktivnost in inflacijo.

V večini primerov se ob zvišanju stopnje DDV dinamika gospodarske aktivnosti kratkoročno zmanjša, na dolgi rok pa so učinki tako izvedene fiskalne konsolidacije pozitivni. Odziv porabe gospodinjstev je v večini primerov negativen tako na kratek kot dolgi rok. Prenos višje stopnje DDV v cene je večinoma le kratkoročen in znaša med 30 in 90 odstotki, še navaja Banka Slovenije. (STA, mh)