»Slovenija danes ne dosega lastnih razvojnih ciljev«

Svet za elektronske komunikacije opozarja na zaostanek pri širokopasovnih omrežjih

Državna politika spodbujanja gradnje širokopasovnih omrežij ni uspešna pri doseganju ciljev, zaostanek za povprečjem EU se je začel povečevati, opozarja Svet za elektronske komunikacije RS. Dodaja, da država s sedanjo politiko razvoja ne bo sposobna doseči ciljev Digitalne agende za Evropo.

Kot so v sredo sporočili iz sveta za elektronske komunikacije, so na seji minuli petek ugotovili, da so operaterji zgradili več vzporednih optičnih omrežij v urbanih središčih, da pa so bile njihove naložbe v izgradnjo hitrih širokopasovnih omrežij v primestjih in predvsem na podeželju pičle. Lani so zaradi finančnih težav drastično zmanjšali vlaganja v izgradnjo teh omrežij. "Slovenija danes ne dosega lastnih razvojnih ciljev. Povečevati se je začel njen zaostanek za povprečjem EU. Z dosedanjo razvojno politiko ne bo zmogla uspešno slediti tempu razvoja v EU in ne bo sposobna doseči ambicioznih ciljev, ki jih določa Digitalna agenda za Evropo," so zapisali.

Digitalna agenda za Evropo predvideva osnovno širokopasovno povezljivost za vse prebivalce do leta 2013 ter dostop za vse prebivalce do večjih hitrosti interneta, ki bi presegale 30 Mb/s, in vsaj polovico evropskih gospodinjstev naročenih na internetne povezave hitrosti nad 100 Mb/s do leta 2020. Slovenija je za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij pridobila 82 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi naj bi omogočila priključitev na takšno omrežje 29.000 gospodinjstvom. Do konca leta 2011 so izvedli nekaj več kot 6500 priključitev, navaja poročilo, s katerim se je seznanil svet.

Svet podpira prizadevanja resornega ministrstva za pripravo navodil za nadaljnji razvoj odprtih širokopasovnih omrežij. Pri tem pa izpostavlja, da javno financirana omrežja ne smejo povzročati izkrivljanja konkurence ali diskriminirati uporabnikov storitev. Glede mobilnih širokopasovnih omrežij svet ugotavlja, da Slovenija zaostaja pri zagotavljanju primernega okolja za nadaljnji razvoj teh omrežij oz. izgradnjo infrastrukture mobilnih komunikacij četrte generacije. "Uporaba mobilnega interneta se hitro povečuje in uporabniki se že soočajo z zgostitvami v omrežjih," opozarjajo in dodajajo, da so mobilna širokopasovna omrežja pomembna tudi pri doseganju cilja glede zagotavljanja osnovne širokopasovne povezljivosti do leta 2013.

Svet poziva vlado, pristojno ministrstvo ter Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (Apek), naj pripravijo ukrepe, ki bodo omogočili doseganje ciljev Evropske digitalne agende in hitrejši razvoj mobilnih širokopasovnih omrežij. Med ključnimi ukrepi svet navaja razpis za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc v frekvenčnih pasovih 800 MHz (ti. digitalna dividenda) in 2600 MHz. Pri tem poudarja, da je treba zagotoviti spodbude, da bodo operaterji čim prej pokrili območja, kjer širokopasovnih omrežij ni (ti. območja belih lis) ali ni komercialnega interesa, ter pripraviti projekte za usmerjene naložbe v širokopasovne povezave, ki bodo uporabile nacionalne finančne instrumente ter finančne instrumente EU in Evropske investicijske banke.

Svet je tudi ugotovil, da so konec leta 2011 pri dostopu do interneta še zmeraj prevladovale kabelske (26,5 odstotka) in xDSL (55,7 odstotka) tehnologije, predvsem pri slednjih pa da so razlike med oglaševanimi in dejanskimi hitrostmi dostopa do interneta med največjimi. Zato je pozval Apek, naj pripravi predlog za izvajanje meritev dejanske hitrosti dostopa do interneta v Sloveniji. (STA, mm)