Boštjan Vasle prisega na spremembe na trgu dela

Sprejeti varčevalni ukrepi bodo le kratkoročno zajezili javnofinančne razmere, dolgoročno pa se bodo javni izdatki na račun staranja prebivalstva povečali, je danes v Portorožu poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle. Kot ključne ukrepe za rast je navedel odpravo kreditnega krča, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in spremembe trga dela.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle je ob odprtju Finančne konference v Portorožu najprej opozoril na velik padec finančne aktivnosti Slovenije v času od začetka krize, kar našo državo postavlja skoraj na rep EU, takoj za Grčijo in Latvijo.

Ključen za slovensko gospodarstvo bo po Vasletovih napovedih ostal izvoz, ki naj bi edini letos beležil rast. Vendar tudi naš izvoz okreva počasneje kot v državah, s katerimi tekmujemo, in tistimi, kamor izvažamo, kar kaže na velike strukturne težave našega gospodarstva, je ocenil Vasle.

V letu 2012 v Umarju pričakujejo 0,9-odstotni padec bruto domačega proizvoda, nadaljevalo pa se bo tudi naše oddaljevanje od povprečne razvitosti Unije. "Če potegnemo črto in pogledamo, kje smo sedaj in kdaj smo bili že na podobnih nivojih, potem ugotovimo, da je bilo praktično zadnje desetletje iz razvojnega vidika za Slovenijo izgubljeno," je ocenil prvi mož Umarja.

Ob precejšnjem povečanju brezposelnosti se je število zaposlenih povečalo predvsem v izobraževanju in zdravstvu. "Vsi se zavedamo, da je res, da potrebe po zaposlenih naraščajo v obeh segmentih," je ob tem priznal Vasle, za katerega pa je problem drugje, saj na področju javnih storitev samo osem odstotkov zaposlenih prihaja iz zasebnega sektorja, medtem ko je povprečje držav OECD 29 odstotkov: "Problem ni toliko naraščanje števila zaposlenih v tem segmentu, ampak to, da imamo v Sloveniji sisteme, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev in ne dopustimo resnejšega vstopa zasebništva tudi na te segmente."

Ob tem je Vasle opozoril tudi na strukturna neskladja, ki bodo tudi po vrnitvi gospodarske rasti preprečevale višjo stopnjo zaposlovanja. Imamo namreč komaj 30 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v starosti med 55 in 64 let, po drugi strani pa kar 80 odstotkov mladih v starosti 15 - 24 let dela preko različnih oblik začasne zaposlitve.

Tudi javnofinančne razmere niso obetavne. Kot je pojasnil Vasle, tudi letos še vztraja kreditni krč, razlogi zanj pa so tako v slabih terjatvah bank kot v dejstvu, da so slovenska podjetja med najbolj zadolženimi v EU, takoj za grškimi in latvijskimi ter ob bok španskih in bolgarskih.

Razkoraj med javnofinančnim primanjkljajem, ki se je v večini držav sedemidvajseterice lani vendarle znižal, v Sloveniji pa še nadalje rasel, priča o tem, da je Slovenija zamudila pri konsolidaciji javnih financ, je še ugotavljal Vasle. Varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela vlada, bodo v tem kontekstu dovolj le za kratkoročno zajezitev razmer. Dolgoročno pa bodo na javne finance pritiskali stroški iz naslova pokojnin, zdravstvenega in socialnega varstva, ki bodo posledica staranja prebivalstva. Ti skupni stroški se bodo v naslednjih 10 do 15 letih povečali za približno 1,5 odstotka BDP, kar je približno toliko, kot smo v preteklosti namenjali za raziskave in razvoj.

Potem ko bomo konsolidirali javne finance, bo za ponovno povečanje potenciala za rast po Vasletovem mnenju ključno troje. Odpraviti bo treba kreditni krč in urediti razmere v slovenskem finančnem sistemu, sprejeti ukrepe, ki bodo povečali konkurenčnost, ter se lotiti sprememb trga dela.

"Dokler bomo ohranjali tako visoko rigidnost, dokler bomo v tako veliki meri ščitili tiste, ki so zaposleni, in preprečevali vstop novih delavcev v proizvodni proces, potem ne bo mogoče obnoviti naše konkurenčnosti in posledično gospodarske rasti," je opozoril direktor Umarja.

Predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa pa je javnofinančno konsolidacijo, ki smo ji zdaj priča, označil za prvi korak k povečanju zaupanja v našo državo. Rezultatov sicer ni mogoče pričakovati čez noč, a že to, da se je Slovenija lotila teh ukrepov, pomeni "precejšen korak naprej", je dodal.

Dvodnevna Finančna konferenca, že 29. po vrsti, je največji finančno borzni in poslovni dogodek v Sloveniji in predstavlja združitev Finančno borzne konference v organizaciji Ljubljanske borze in Posveta finančnikov v organizaciji časnika Finance. (STA, mh)