Grčija še letos zapušča evro?

Vodilni bančnik skupine Citi je prepričan, da bo Grčija še letos zapustila območje evra, nova valuta pa bo izgubila 60 odstotkov vrednosti

Vodilni bančnik skupine Citi Willem Buiter je za CNBC dejal, da bo po njegovi oceni Grčija območje evra zapustila najkasneje do konca letošnjega leta. Uvedena bo nova valuta, vendar bo njena vrednost takoj po uvedbi padla za najmanj 60 odstotkov v primerjavi z evrom.

Grški predstavniki so že doslej opozarjali, da bo Grčiji do konca junija zmanjkalo denarja, ki ga potrebuje za izplačilo plač javnih uslužbencev in pokojnin. Tega problema ne bodo rešile niti ponovne volitve, napovedane za 17. junij, na katerih naj bi večino dobila levičarska Siriza, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom, dogovorjenim z ECB in IMF. Trojka mednarodnih posojilodajalcev, ki jo sestavljajo predstavniki EU, IMF in ECB bo zato počakala na rezultate junijskih volitev, v tem času pa bo ustavljena tudi pomoč Grčiji. Tudi vodilni nemške Bundesbanke se strinjajo, da nima več smisla 'povečevati tveganje', ki bi jih nova posojila predstavljala za ostale članice evroobmočja.

Vendar pa tudi v primeru grškega bankrota ni verjetno, da bi to privedlo do avtomatskega izstopa Grčije iz območja evra. Težava se skriva drugje – v omejenih grških denarnih rezervah, ki bodo porabljene do konca leta. Po ocenah strokovnjakov skupine Citi bi lahko izstop Grčije iz evra sprožila »potreba države, da natisne denar za pokrivanje svojih potreb«. Nova valuta bi v razmerju do evra izgubila do 60 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da bi se za več kot polovico takoj zmanjšali tudi zaslužki in prihodki vsega prebivalstva. Vrednost nove grške valute bi na tako nizkih vrednostih lahko obstala še v nadaljnih petih letih. Zato se bo bruto družbeni produkt Grgčije v letu 2013 zmanjšal za nadaljnih 10 odstotkov, vendar bi se že med leti 2014 in 2015 lahko dvignil za pet odstotkov, saj bo padec plač znova povečal grško konkurenčnost in privedel do gospodarskega cikla ter izvoza ter prav tako tudi do višjih zaslužkov na področju turizma.

Podobnega mnenja je tudi profesor na Univerzi New York Nouriel Roubini, ki je prepričan, da bo grčija evro zapustila še letos oziroma najkasneje naslednje leto. Po njegovi oceni bo izstop povezan z »veliko ekonomsko bolečino«, toda »opazovati počasno in neurejen propad grške ga gospodarstva bi bilo še slabše.« Tudi Portugalska naj bi kmalu morala prestrukturirati svoje dolgove in zapustiti evro, Italija in Španija pa bosta potrebovali podporo vse Evrope. V eni od prejšnjih kolumen pa je Roubini napovedal, da se je prav z »Italijo, ki je prevelika za bankrot in za rešitev, začela zadnja faza evroobmočja«. Po ponovljenih zahtevah za prestrukturiranje dolgov bodo namreč »sledili izstopi iz območja skupne valute, kar bo prej ali slej pripeljalo do zloma območja evra«. Mnogi ekonomisti ocenjujejo, da so ta predvidevanja pravilna, kajti »ko je zobna pasta potisnjena iz tube, jo je težko spraviti nazaj«. Grčija bi lahko bila za EU to, ker je bil potop banke Lehman Brothers za ZDA. Tudi tam so politiki menili, da bodo lahko ustavili posledice, vendar se to ni zgodilo. Lucas Papademos, nekdanji grški premier, je za Wall Street Journal ocenil, da bodo posledice izstopa za celotno Evropo velikanske.

Podobnega mnenja je tudi dr. Yanis Varoufakis, profesor gospodarstva na atenski univerzi, ki se je pravkar preselil v Avstralijo. Po njegovi oceni območje evra ne bo preživelo izstopa evra, saj ni bilo nikoli predvideno za izstope in to z dobrim razlogom – ko se takšna sestavljanka prične rušiti, potem se je ne da ustaviti. Glede ocen predsednika komisija Barrosa, da je obstanek Grčije v evru 'načrt A', da pa zagotovo obstaja tudi 'načrt B', je Varoufakis dejal, da gre pri vseh teh izjavah za iracionalnost na delu. »Prejšnji teden si je grška država, bankrotirana država, sposodila 4,2 milijarde iz enega oddelka evropske banke, da bi plačala dolg 4,2 milijarde evra, in je pri tem naredila dobiček v višini 20 odstotkov. Istočasno pa se od Grčije zahteva zmanjšanje izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in gospodarstvo, ki je v prostem padu,« ocenjuje grši profesor.