Slovenija še vedno uvrščena najviše med novimi EU

BDP Slovenije lani na 84 odstotkih povprečja EU

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je po kriteriju kupne moči lani dosegel 84 odstotkov povprečja EU, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Ta je za lani izmeril še en kazalec blaginje, kazalec dejanske potrošnje na prebivalca. Slovenija je po tem indikatorju dosegla 81 odstotkov povprečja unije.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je nedavno v predstavitvi poročila o razvoju opozoril, da se Slovenija po več kot desetletju stalnega dohitevanja povprečja razvitosti EU v zadnjih letih od njega vse bolj oddaljuje. Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, je ta lani zdrsnil na 84 odstotkov povprečja EU, potem ko je bil predlani pri 85 odstotkih.

Slovenija je kljub temu še vedno uvrščena najviše med novimi članicami unije iz srednje in vzhodne Evrope, med t.i. starimi članicami pa je prehitela prezadolženo in močno oslabljeno Grčijo (82 odstotkov povprečja EU) in Portugalsko (77 odstotkov), ki je bila prav tako prisiljena zaprositi za finančno pomoč. Med novimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami povezave je bila Sloveniji lani najbliže Češka (80 odstotkov), Slovaška je bila na 73 odstotkih povprečja unije, Estonija na 67 odstotkih, Madžarska na 66 odstotkih in Poljska na 62 odstotkih povprečja sedemindvajseterice. Na dnu lestvice sta še naprej prepričljivo Bolgarija (45 odstotkov) in Romunija (49 odstotkov).

Na vrhu lestvice še naprej kraljuje mali in bogati Luksemburg, ki je lani dosegel kar 274 odstotkov povprečja EU. Sledila mu je Nizozemska (131 odstotkov), Avstrija (129 odstotkov), Irska (127 odstotkov), in to kljub težavam v finančnem sektorju in poku nepremičninskega balona, zaradi česar je bila primorana zaprositi za pomoč, Švedska (126 odstotkov), Danska (125 odstotkov) in Nemčija (120 odstotkov). Od držav, ki niso del EU, so pa tesno ekonomsko in tudi pravno prepletene z njo, je Norveška dosegla 189 odstotkov povprečja EU, Švica 151 odstotkov, Islandija pa 110 odstotkov, kar pa je precej manj kot pred izbruhom krize na tem vulkanskem otoku.

Hrvaška kot bodoča članica unije je bila na 61 odstotkih povprečja povezave, kandidatki Srbija in Črna gora pa na 35 oziroma 43 odstotkih povprečja unije. Eurostat je tokrat postregel še s kazalcem dejanske potrošnje na prebivalca, ki naj bi po besedah evropskih statistikov bolje odražal razmere po evropskih gospodinjstvih. Po tem indikatorju je bila Slovenija na 81 odstotkih povprečja EU. Razlika do članic iz srednje in vzhodne Evrope je po tem kazalcu precej večja, pač pa Slovenijo prehitevata Grčija (94 odstotkov) in Portugalska (82 odstotkov). Vrstni red držav je tako po tem indikatorju nekoliko drugačen, a razlike znotraj unije ostajajo občutne. (STA, mm)