Komisija za nadzor javnih financ o skupščini NLB za zaprtimi vrati

Komisija DZ za nadzor javnih financ bo o vladnih izhodiščih za odločanje na današnji skupščini NLB ter o načinu, višini in pogojih sodelovanja države v dokapitalizaciji največje slovenske banke razpravljala za zaprtimi vrati. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je namreč povedal, da so sklepi vlade za skupščino interni.

Predsednica komisije Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) je zato sejo, ki se je začela kot javna, prekinila in se odločila, da jo po krajšem premoru nadaljuje za zaprtimi vrati. Krušec je namreč članom komisije povedal, da zaradi oznake interno o sklepih, o katerih je vlada odločala danes, ne more govoriti. Bratuškova mu je dejala, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se dogaja z državnim premoženjem, in je zato sejo zaprla.

Nujno sejo komisije, v kateri ima večino opozicija, je zahtevala poslanska skupina SD. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je pojasnil, da so se za zahtevo za seznanitev z vladnimi izhodišči na današnji skupščini Nove Ljubljanske banke (NLB) odločili zato, ker je DZ nedavno s potrditvijo posebnega odloka vladi omogočil razpolaganje z državno naložbo v NLB. S tem naj bi se izognili morebitnim zapletom za Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN).

Država namerava sicer dolgoročno v NLB ohraniti 25 odstotkov in eno delnico, svoj trenutni 45,62-odstotni delež pa je pripravljena znižati že letos, če se ji bo uspelo do konca leta dogovoriti z zasebnimi vlagatelji. Dokapitalizacija, ki naj bi jo skupščina potrdila danes, naj bi bila namreč le začasna rešitev.

Veber je povedal, da DZ po njihovem mnenju še ni dobil tehtnih odgovorov, kaj se bo zgodilo z banko, če bo do tega prišlo. Prav tako po njegovih besedah še ni odgovora na to, na kakšen način bo vlada preprečila belgijski KBC kot drugi največji lastnici, da postane večinski lastnik že v tokratni dokapitalizaciji. V SD nimajo niti odgovorov na vprašanja glede določitve cene delnic in vsebine delničarskega sporazuma.

Prav tako jih zanima, ali bo država sodelovala v nakupu hibridnih instrumentov Co Co oziroma pogojno zamenljivih obveznic v višini do 380 milijonov evrov, ki naj bi predstavljale začasno rešitev za kapitalsko okrepitev banke, in ali bo dovolila konverzijo hibridnih instrumentov v lasti KBC v kapital banke v višini 130 milijonov evrov, kar bo drugi del dokapitalizacije, ki naj bi jo danes potrdila skupščina.

Veber je ponovil v zadnjih dneh večkrat izražen strah opozicije, da bi ob nesodelovanju ali zelo omejenem sodelovanju države pri tokratni dokapitalizaciji vlada zavestno dovolila tihi prevzem NLB s strani KBC brez prevzemne premije. Zato ga zanima, kako bo vlada to preprečila, saj bi to po njegovih besedah pomenilo oškodovanje javnih financ in oslabitev slovenskega finančnega sistema, še posebej če bi NLB postala le podružnica. Ob tem je spomnil, da je NLB sistemska banka, ki je trenutno tudi lastnica nekaterih velikih sistemov, kot so Mercator, Pivovarna Laško, Petrol in Iskra Avtoelektrika. (STA, mh)