Skupščina NLB potrdila dokapitalizacijo, v banki novi nadzorniki

Lastniki NLB so potrdili dokapitalizacijo največje slovenske banke v višini 381 milijonov evrov. Država bo začasno na pomoč banki priskočila s hibridnim posojilom v višini 320 milijonov evrov, za 61 milijonov evrov novoizdanih delnic pa bo vplačala KBC. Skupščina NLB je ob tem odpoklicala dosedanje nadzornike in imenovala nove.

Skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) je potrdila, da banka poveča kapital za 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic po ceni 41 evrov. Sprva je bilo predvideno, da se bo z izdajo delnic zbralo 130 milijonov evrov, cena pa naj bi bila 68,71 evra. Nove delnice bo po besedah predsednika uprave NLB Boža Jašoviča vplačala KBC.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na vprašanje o razlogih za znižanje cene odgovoril, da je to delno rezultat cenitve banke, delno pa gre tudi za upoštevanje določil Evropske komisije. V imenu države je o dokapitalizaciji na skupščini sicer glasovala vlada sama.

V drugem koraku pa bo NLB izdala za 320 milijonov evrov hibridnih instrumentov Co Co, ki jih bo vplačala država. Gre torej za hibridno posojilo države banki. Sprva je bilo predvideno, da bo NLB izdala za 380 milijonov evrov teh instrumentov.

Hibridni instrumenti Co Co oziroma pogojno zamenljive obveznice predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov - pretvorijo v lastniški kapital.

Lastniki in vodstvo banke morajo sedaj v dveh dneh izpeljati vse potrebne postopke in transakcije. Pričakovati je, da bo država za vplačilo obveznic najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v banki. KBC pa naj bi s kapitalskim vložkom okrepila svoj lastniški delež v banki. Ta je trenutno malenkost nad 25 odstotkov. Za koliko se bodo spremenila lastniška razmerja, še ni znano.

S tokratno dokapitalizacijo se bo po besedah predsednika uprave banke zagotovilo, da bo NLB izpolnila zahteve regulatorjev, čeprav o natančnih številkah ni želel govoriti. Skupaj z aktivnostmi, ki jih bo za sprostitev kapitala izvajala banka sama, naj bi količnik vseeno presegel zahteve regulatorjev.

NLB mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik Core Tier 1 s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov.

Že do konca leta naj bi banka namreč za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, skušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.

Koalicija se je namreč zavezala, da banke tokrat za razliko od 250-milijonske dokapitalizacije lani spomladi ne bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, temveč bo skušala država najti strateškega vlagatelja. Jašovič ni želel govoriti o višini potrebnih dodatnih sredstev za banko, saj skrbni pregled, ki ga izvaja Evropska banka za obnovo in razvoj, še poteka.

Njegovi rezultati bodo predstavljeni ključnim lastnikom in upravi, po skrbnem pregledu naj bi se nadaljevala pogajanja z zasebnimi vlagatelji.

Lastniki so danes poleg tega odpoklicali dosedanje nadzornike največje slovenske banke. Potem ko je Stojan Petrič odstopil že januarja, so delničarji odpoklicali še dosedanjega prvega nadzornika Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina.

Za nove nadzornike je skupščina na predlog vlade imenovala Janka Medjo, Stephana Wilckeja, Klemna Vidica, Saša Cunderja, Mira Germa, Mirana Pleterskega in Albina Hojnika. Namesto Petriča je imenovala Matjaža Schrolla.

Za nadzornike je glasovala KBC, medtem ko se je Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami RS (AUKN), ki je v tem primeru glasovala v imenu države, vzdržala. Imena novih nadzornikov so bila neznanka vse do zadnjega trenutka, saj je o njih vlada odločala šele danes. To je povzročilo kar nekaj kritik.

Skupščina je postregla še z enim odmevnim sklepom. Uprava NLB tako ni dobila razrešnice za lani opravljeno delo. Poleg predsednika uprave Boža Jašoviča, ki je konec lanskega leta sicer podal nepreklicni odstop s položaja, razrešnice niso dobili niti David Benedek, Marko Jazbec, Robert Kleindienst in Claude Deroos ter Guy Snoeks iz vrst belgijske KBC.

Ravnanje vlade, ko je sklepe poslala šele na samo skupščino, pa je razjezilo opozicijo. Komisija DZ za nadzor javnih financ se je namreč želela seznaniti o vladnih izhodiščih za odločanje na skupščini.

Kljub temu da so sejo zaprli za javnost, pa po navedbah iz vrst Pozitivne Slovenije in SD informacij niso dobili. Vlado so obtožili, da se gre skrivalnice in da pri tako pomembnih vprašanjih odpravlja parlamentarni nadzor. (STA, mh)