Časa za reševanje evrske krize zmanjkuje

Kanclerka je drugo največjo svetovno državo označila celo za vzor pri reševanju evrske krize

Nemška kanclerka Angela Merkel je tudi v okviru obiska v Kanadi poslala jasno sporočilo glede reševanja krize v območju evra. Prepričana je, da je edini vzdržen način spopada s krizo oblikovanje fiskalne in politične unije v evrskem območju. "Časa za reševanje evrske krize zmanjkuje," je dejala po srečanju s kanadskim premierom Stephenom Harperjem. Merklova je tako po poročanju tujih tiskovnih agencij povedala, da samo medvladna pogodba o fiskalnem paktu, ki je sicer Nemčija še ni ratificirala, ne bo zadostovala.

Kanclerka je tako zatrdila, da je Nemčija zavezana vzpostavitvi politične in fiskalne unije v območju evra, s čimer prihaja navzkriž z nekaterimi drugimi velikimi članicami območja skupne valute, še posebej Francijo. V Parizu namreč niso najbolj naklonjeni prevelikemu omejevanju suverenosti članic. Prav to pa je želja najmočnejše evropske političarke. Po srečanju s kanadskim kolegom je tako dejala, da si bo Nemčija prizadevala, da bo Evropska komisija dobila jasne nadzorne pristojnosti in tako lahko posegla v suverenost tistih članic, ki ne bodo spoštovale svojih fiskalnih zavez. Prepričana je, da je treba v denarni uniji v večji meri razdeliti fiskalno odgovornost, saj je v trenutni krizi verodostojnost članic območja skupne valute utrpela škodo. "To verodostojnost si moramo znova izboriti korak za korakom," je poudarila.

Harper je že večkrat ostro kritiziral Merklovo in druge voditelje članic območja evra, češ da so pri reševanju krize prepočasni in preveč neodločni. Tokrat se je tem napadom izognil. Dejal je, da občuduje odločnost nemške kanclerke pri iskanju vzdržnih dolgoročnih rešitev. Prepričan je, da so evropske države že sprejele niz dobrih ukrepov, več pa bi jih še moralo slediti. O podrobnostih ni želel govoriti. "Nasvete bom dal zasebno. Zaupamo Evropi," je zatrdil. Merklova je Kanadi podelila kar nekaj pohval, saj se je država z javnofinančno disciplino, ukrepi za spodbujanje rasti in predvsem trdnim ter dobro reguliranim bančnim sistemom uspela izogniti najhujši krizi in beleži solidne gospodarske rezultate. Kanclerka je drugo največjo svetovno državo označila celo za vzor pri reševanju evrske krize. Merklova je Harperju obljubila tudi vso podporo pri sklenitvi pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z EU. Kanada želi s tem sporazumom zmanjšati svojo veliko odvisnost od ameriškega gospodarstva, pogajanja med Ottawo in Brusljem pa se vlečejo že več let. 

Medtem je območje evra julija zabeležilo 2,4-odstotno zvišanje cen, kar je enako kot junija, je potrdil evropski statistični urad Eurostat. Nespremenjena v primerjavi z junijem je julija ostala tudi inflacija v celotni EU, ki je znašala 2,5 odstotka. V Sloveniji smo julija beležili 2,6-odstotno rast cen. Julija lani je bila inflacija v območju z evrom 2,6-odstotna, v sedemindvajseterici pa 2,9-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v območju evra znižale za 0,5 odstotka, medtem ko so se v EU za 0,4 odstotka. Julija je Eurostat najnižjo inflacijo zabeležil na Švedskem (0,7 odstotka), v Grčiji (0,9 odstotka) ter v Nemčiji in Litvi (po 1,9 odstotka). Najvišja pa je bila rast cen na Madžarskem (5,7 odstotka), na Malti (4,2 odstotka) in v Estoniji (4,1 odstotka). V primerjavi z junijem se je letna stopnja inflacije znižala v 12 državah članicah, v eni je ostala nespremenjena, v 14 pa se je zvišala.

Najnižje 12-mesečno povprečje do julija 2012 so medtem zabeležile Švedska (en odstotek), Irska (1,6 odstotka) in Grčija (1,8 odstotka). Najvišje povprečje imajo Madžarska (4,9 odstotka), Estonija (4,6 odstotka) in Slovaška (4,1 odstotka). Slovenija je julija beležila 2,6-odstotno rast cen, potem ko je bila junija inflacija na letni ravni 2,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v Sloveniji znižale za 0,8 odstotka, medtem ko 12-mesečno povprečje dosega 2,4 odstotka. Julija lani smo imeli v Sloveniji 1,1-odstotno inflacijo.

V območju evra so sicer julija na letni ravni k inflaciji največ prinesle skupine alkohol in tobačni izdelki ter stanovanje in transport (na ti dve skupini vplivajo predvsem cene energije). Najbolj so inflacijo zbijale cene komunikacij, avtomobilov ter avdio-vizualne opreme, finančnih storitev in najemnin. Na mesečni ravni pa so inflacijo najbolj zviševale cene v skupinah rekreacije in kulture, hotelov in restavracij ter zdravja. Na negativni strani so največ prispevale skupine oblačil in obutve ter sadja. (STA, mm)