Lahko bančna unija res zaživi?

Po prvi razpravi finančnih ministrov EU o enotnem nadzoru nad bankami kaže, da pot do bančne unije ne bo lahka. Večina meni, da je predlog, naj začne nadzor delovati 1. januarja 2013, preveč ambiciozen. Za Švedsko je predlog "nesprejemljiv", Slovenija pa ga podpira in meni, da bo pomagal znižati ceno njenega zadolževanja.

Najbolj je odmevala izjava švedskega ministra Andersa Borga, čigar država ni članica območja evra, da je predlog Evropske komisije za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad bankami za veliko članic unije brez evra "popolnoma nesprejemljiv". "Sama ideja, da bi bili pod nadzorom institucije, v kateri nimamo nobenih glasovalnih pravic, da je lahko denar naših davkoplačevalcev odvisen od odločitev institucije, kjer nimamo nobenega vpliva, je popolnoma nesprejemljiva," je jedro problema pojasnil Borg. Pot do kompromisa je lahko po njegovih besedah le "dolga in težka", torej enoten nadzor nikakor ne more biti uveden do konca leta.

"Slovenija predlog podpira, saj bo razbil negativen krog vplivov med pribitki na zadolževanje bank in pribitki na zadolževanje države, s tem se bodo pribitki na zadolževanje države tudi znižali," je slovensko stališče pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Tudi Krušec ocenjuje, da je načrtovan datum zagona enotnega nadzora "zelo zgoden". Odprta vprašanja so po njegovih besedah še, ali bo nadzor zajemal tudi članice brez evra, odnos med ECB in Evropsko bančno agencijo (Eba) ter povezanost tega ukrepa z drugima dvema načrtovanima korakoma pri oblikovanju bančne unije - skupno shemo za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bank.

Problem je tudi obseg nadzora. Nemčija želi, da se ECB osredotoči le na sistemske banke, katerih propad bi sesul sistem. Poleg tega vztraja, da je treba vzporedno z enotnim nadzorom vzpostaviti sklad za reševanje problematičnih bank, medtem ko naj bi se po načrtih ta sklad uvedel v drugi fazi vzpostavljanja bančne unije.

Nemški in francoski finančni minister, Wolfgang Schäuble in Pierre Moscovici, sta sicer včeraj poskušala umiriti poročanje o sporu Berlina in Pariza glede začetka delovanja in obsega enotnega nadzora. Berlin meni, da je časovni načrt preveč ambiciozen, Pariz pa predlog, ki ga je pripravil komisar iz Francije Michel Barnier, podpira.

Na problem obsega nadzora je že v minulih dneh opozoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, češ da je realno, da bi ECB, ki naj bi imela vlogo krovnega nadzornika, nadzirala le 150 sistemskih bank v območju evra, ne pa vseh 6000.

To mnenje je po Kranjčevih besedah izrazilo veliko ministrov, vendar pa guverner sprejema pojasnilo, da je ECB pravno odgovorna za stabilnost vseh 6000 bank, vendar jih v praksi seveda ne bo nadzirala, temveč bo to prepuščeno nacionalnim nadzornikom. Če bi se pokazale težave v posamezni banki, pa bi imela ECB možnost, da v tej banki tudi neposredno intervenira.

ECB bo lahko v vlogi krovnega nadzornika določala ključne parametre, kot so kapitalske zahteve, likvidnost, maksimalna izpostavljenost in finančni vzvod, mikro nadzor v banki pa bo ostal v rokah nacionalnih nadzornikov, je pojasnil Krušec.

Kranjec je še povedal, da enoten nadzor v praksi ne bi bistveno povečal dela slovenske centralne banke. Ena od novosti je, da naj bi se v ECB ustanovilo še eno telo. Poleg obstoječega sveta guvernerjev, ki skrbi za denarno politiko, še odbor za finančno stabilnost, v katerem bodo posamezne centralne banke imele svojega predstavnika. "To pa bo dodatno delo," je menil.

Enoten nadzor nad bankami v območju evra je tudi pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma (ESM). Ta mehanizem bo začel delovati oktobra, članice morajo do konca leta vanj vplačati dve od petih tranš 80-milijardnega začetnega kapitala, kar je v primeru Slovenije 137 milijonov evrov. Krušec je ocenil, da to ne bo dodaten udarec za slovenske javne finance, saj je Slovenija ta denar že načrtovala in je tudi že predviden v proračunu. (STA, mh)