Umar: Slabšanje razmer tudi v prihodnjih mesecih

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti za Slovenijo kažejo slabšanje razmer, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Na trgu dela se ob več brezposelnih povečujejo tudi strukturna neskladja. Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu, ugotavlja Umar v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Ob nadaljevanju zaostrenih razmer na trgu dela, omejenosti finančnih virov in nadaljevanju fiskalne konsolidacije se domače povpraševanje, ki se je zniževalo že zadnja tri četrtletja, po pričakovanjih mednarodnih inštitucij tudi v drugi polovici leta ne bo okrepilo, v danes objavljeni septembrski številki publikacije navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Kazalniki gospodarske aktivnosti ostajajo nižje kot konec lanskega leta. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po padcu v drugem četrtletju julija še zmanjšal, zlasti v tehnološko nizko zahtevnih panogah.

V sedmih mesecih se je znižal tudi izvoz, predvsem tehnološko manj zahtevnih proizvodov, rast izvoza večine tehnološko zahtevnejših proizvodov pa se je nadaljevala. Zmanjševanje izvoznih naročil podjetij v predelovalnih dejavnostih nakazuje nadaljevanje slabih razmer tudi v prihodnjih mesecih, ugotavljajo na Umarju.

V gradbeništvu se aktivnost še znižuje in je občutno pod lansko ravnjo v vseh segmentih gradnje.

Razmere na trgu dela se še poslabšujejo. Število delovno aktivnih se je julija še zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala na 12 odstotkov. Ob tem se povečujejo tudi strukturna neskladja na trgu dela. Povprečno trajanje brezposelnosti je vse daljše, precej večji je tudi delež dolgotrajno brezposelnih.

Povprečna bruto plača na zaposlenega je julija ostala nespremenjena, v sedmih mesecih pa je bila njena medletna rast počasnejša kot v enakem obdobju lani.

Zaradi nižjih stroškov dela na enoto proizvoda in šibkejšega evra se je v drugem četrtletju nadaljevalo medletno izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ki je bilo večje kot v večini preostalih članic evrskega območja in EU.

Vendar Slovenija ostaja med članicami EU z večjim poslabšanjem konkurenčnosti od začetka krize - kljub izboljšanju realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji še vedno za 8,8 odstotka presegajo raven iz leta 2007.

Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu. Nadaljuje se zmanjševanje kreditne aktivnosti bank, bančnih virov in slabšanje kakovosti bančne aktive. Obseg kreditov bank se je avgusta znižal, predvsem zaradi nadaljnjega razdolževanja podjetij in nefinančnih institucij.

Dostop bank do tujih virov financiranja ostaja močno omejen, hitro se znižuje tudi obseg domačih virov financiranja slovenskega bančnega sistema. Obseg slabih terjatev bank se je po podatkih Banke Slovenije do konca julija povzpel na 6,5 milijarde evrov in dosegel 13 odstotkov celotne izpostavljenosti bank.

"Pri tem je zaskrbljujoče predvsem povečanje slabih terjatev v predelovalnih dejavnostih in tudi v trgovini ter poslovanju z nepremičninami, kar kaže, da je slabšanje kakovosti bančne aktive poleg gradbeništva in finančnega posredništva vse bolj prisotno tudi v drugih dejavnostih," ocenjuje Umar.

Slabšanje konkurenčnosti Slovenije kažejo tudi mednarodne primerjave. Letošnje poročilo WEF o globalni konkurenčnosti tako ugotavlja, da je Slovenija v času krize nazadovala za 12 mest. V zadnjem letu je poslabšala uvrstitve v vseh treh sklopih konkurenčnosti, še zlasti v sklopu pospeševanja učinkovitosti.

Gospodarstveniki so ponovno izrazili veliko nezadovoljstvo zlasti z javnimi institucijami, slabo se uvrščamo tudi pri zasebnih institucijah, kjer še naprej izstopata velika neučinkovitost nadzornih svetov in nizka zaščita malih delničarjev.

V zadnjem letu so se močno poslabšali tudi nekateri makroekonomski kazalniki, predvsem na področju javnih financ. Med bolj konkurenčne države pa se še vedno uvrščamo na področju infrastrukture in zdravstva ter osnovnega šolstva, še navaja Umar. (STA, mh)