Bo morala Španija zapustiti območje evra?

Realnost evropskega reševalnega sklada ESM je manj rožnata od teorije

Poimenovali so ga bazuka, ker naj bi bil »protitankovsko orožje« za boj zoper finančne probleme evroobmočja, »protitankovsko orožje«, ki bo prestrašilo špekulante na finančnih trgih, ki kockajo z obveznicami, s katerimi se zadolžujejo države, s tem dvigujejo obrestno mero in dražijo zadolževanje problematičnih držav. Gre za stalni evropski reševalni sklad ESM, ki je pravkar formalno začel delovati. Toda tako kot v primeru drugih improviziranih rešitev za probleme evroobmočja, je tudi teorija za ESM lepša od realnosti, v New York Timesu piše bruseljski dopisnik James Kanter.

Sklad je začel delovati še preden so države članice vplačale kapital. To je namreč prvi reševalni sklad, v katerega bodo države z evrom vplačale kapital, zanj ne bodo zagotovile garancij. Pa tudi leta 2014, ko bodo vse vplačale svoj znesek, bo v njem le 80 milijard evrov, čeprav je njegova posojilna sposobnost predvidena v višini 500 milijard evrov. Razliko namerava zapolniti s prodajo obveznic na finančnih trgih, vplačila držav članic so predvidena kot varščina.

ESM bo državam z evrom v težavah pomagal s krediti, s prodajo vrednostnih papirjev, s katerimi se zadolžujejo, in s preventivno kreditno linijo. Države z evrom se še niso dogovorile o pogojih, pod katerimi bi ESM lahko direktno dokapitaliziral banke. Finančni ministri Nemčije, Finske in Nizozemske so se pred časom sestali v Helsinkih in objavili skupno izjavo, v kateri navajajo, da sredstev ESM ne bo mogoče uporabiti za reševanje obstoječih problemov bank. Te bodo morale reševati nacionalne države same. To je najbolj razburilo Špance, ki kmalu pričakujejo pomoč iz ESM za svoje problematične banke.

Tudi če bo dosežen dogovor o pogojih za pomoč bankam in je ESM namenjen predvsem reševanju Španije, Irske in Cipra, predvidena vplačila držav članic, torej tudi Slovenije, po mnenju analitikov ne bodo zadostovala. Slovenija mora še v tem mesecu vplačati prva dva obroka v višini 137 milijonov evrov, celotna njena obveznost pa zdaj znaša 342 milijonov evrov. Kakršna koli potreba po povečanju vplačil utegne biti problem, kajti Nemci, Finci in Nizozemci vse bolj glasno nasprotujejo novim pomočem problematičnim državam. Ali bo ESM kmalu lahko pomagal državam v težavah, je v največji meri odvisno od tega, ali bodo investitorji na trgih pripravljeni kupiti njegove obveznice. To je največja neznanka, pravi Mujtaba Rahman, analitik Eurasia Group.

O varljivi tišini evrske krize po objavi Evropske centralne banke (ECB), da bo odkupovala obveznice problematičnih držav, kajti gospodarski kazalniki se niso spremenili, pa v svoji kolumni na spletni strani Spiegla piše Wolfgang Münchau. Največja skrb na podlagi teh podatkov ni Grčija, ampak Španija. Grčiji bodo upniki že drugič odpisali dolgove, a šele prihodnje leto po volitvah v Nemčiji. Ko se bo to zgodilo, bo najhujša kriza v tej državi mimo. Grška država je res v bankrotu, a zasebni sektor ni masovno prezadolžen. Grška industrija tudi nima tako velikih problemov z mednarodno konkurenčnostjo kot španska in italijanska. Grčija se mora sama in svoje gospodarstvo povsem spremeniti. Ko se bo to zgodilo in ko bo zadolženost države padla na znosno raven, spet lahko računa na rast, piše Spieglov kolumnist.

To pa ne velja za Španijo. Tam bi odpis dolgov države prinesel malo sprememb, kajti tam so zasebna podjetja prezadolžena, vsi kanali za gospodarske spremembe pa so zamašeni. Zadolženost zasebnih podjetij je pravkar dosegla 235 odstotkov družbenega prihodka in 60 milijard evrov za dokapitalizacijo bank niti približno ne bo dovolj. Predsednik vlade Mariano Rajoy bo verjetno novembra, po lokalnih volitvah v Galiciji in Kataloniji zaprosil za pomoč iz evropskega reševalnega sklada ESM za državo. S tem bo zmanjšal stroške za novo zadolževanje španske države, nobenih sprememb pa ta odločitev ne bo prinesla za gospodarstvo.

Wolfgang Münchau vidi le dve poti do rešitve. Bodisi bosta morali Španija in tudi Portugalska zapustiti območje evra bodisi bodo države z evrom pomagale španskim zasebnim podjetjem, da se bodo znebila dolgov. Slednje bi bilo za gospodarstvo evroobmočja prevelik zalogaj, pa tudi politične večine za to rešitev ni na vidiku.