»Vladni predlog ZDR ubija socialni dialog«

Smole: O reformi trga dela bi se lahko lažje uskladili s sindikati kot z ministrstvom

Delodajalci so ob napovedi reformiranja delovne zakonodaje pričakovali, da bodo imeli lažje delo. Verjeli so namreč, da bodo morali o nujnosti večje prožnosti trga dela prepričati le sindikate, zdaj pa se je izkazalo, da bodo morali najprej prepričati ministrstvo za delo, je na kongresu ZDS ta teden dejal generalni sekretar ZDS Jože Smole.

Predstavniki delodajalcev so na prvem letnem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani znova poudarili, da slovensko gospodarstvo potrebuje korenito reformo trga dela, ne pa samo kozmetičnih popravkov. Kot je poudaril Smole, so izhodišča reforme, ki jim jih je julija predstavil premier Janez Janša, vsebovala elemente v večje prožnosti, kot so krajši odpovedni roki in znižanje stroškov dela. Pozneje pripravljen predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki je del reforme, pa je tak, "da ga delodajalci ne potrebujemo".

Smole verjame, da bi moral ZDR določati le osnovne pravice delavcev, za njihovo nadgradnjo pa bi se poskrbelo s kolektivnim dogovarjanjem in pogodbami o zaposlitvi. Vladni predlog ZDR medtem ukinja nekatere možnosti kolektivnega dogovarjanja in ubija socialni dialog, je poudaril. Kaj so torej konkretne prioritetne zahteve delodajalcev v zvezi z ZDR? Kot je pojasnil Smole, mora zakon ukiniti obveznost prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje, skrajšati je potrebno rok za prijavo kandidatov in omogočiti, da se neizbrane kandidate o izidu obvesti po elektronski pošti. Glede na to, da gre vladni predlog v to smer, tu ne vidi večji težav.

Drugače je z drugimi zahtevami delodajalcev. V tej luči je generalni sekretar ZDS izpostavil urejanje delovnih razmerij za določen čas, ki so zanje ena nujno potrebnih prožnih oblik. Krčenje te oblike, ki ga predvideva predlog ministrstva za delo, je po njegovih besedah nedopustno. Poleg tega bi bilo treba na tem področju poskrbeti za izjeme za manjše delodajalce in za dogovarjanje na panožni ravni, je izpostavil. V tej luči se mu zdijo kvote zaposlitev za določen čas, ki so sedaj na mizi pogajalske skupine socialnih partnerjev za reformo trga dela, nesprejemljive.

Kot primer za to je navedel avtomobilsko industrijo, kjer v primeru povečanega obsega dela lahko odprejo še eno izmeno dela. Če bi lahko delodajalec v tem času za določen čas zaposlili le nekaj ljudi, ostale pa za nedoločen čas, bi imel nato, ko bi bil posel opravljen, velike težave. Pripraviti bi moral program odpuščanja, ki traja več mesecev, računati bi moral na odpovedne roke ipd.

Kvote zato po Smoletovem mnenju predstavljajo ubijanje posameznih panog, vezanih na položaj svetovnega gospodarstva. A ministrstvo tega ne razume in ga je treba o tem še prepričati, je dodal. Zahteve delodajalcev se nanašajo tudi na prenehanje delovnih razmerij. Nujno je razrahljanje pogodb o zaposlitvi, je povedal predstavnik ZDS. Kot je spomnil, večina delovnih sporov, vezanih na odpuščanje, na sodiščih zdaj pade na postopkih in ne na vsebini. Skladno s tem delodajalci pričakujejo korenite reze v dikcijo, tako da bodo sodniki prisiljeni soditi drugače. Smole se je pri tem zavzel za poenostavitev vročanja odpovedi, skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin.

V zvezi z navedbo ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, da predlog ZDR predvideva prepolovitev najdaljših odpovednih rokov s sedanjih 120 na 60 dni, je opozoril, da se nekateri odpovedni roki kljub temu podaljšujejo. Najdaljši odpovedni rok namreč odpuščenemu delavcu pripada že po 11,5 leta, medtem ko mu po sedanji zakonodaji po 25 letih. Delodajalci po njegovih besedah zahtevajo enoten, 30-dnevni odpovedni rok.

Delodajalci si želijo tudi korenitih sprememb pri povečanju notranje fleksibilnosti. Dosegli bi radi prosto razporejanje zaposlenega na različna delovna mesta znotraj podjetja, možnost zaposlitve delavca, ki ne izpolnjuje pogojev, a ima potrebna znanja in izkušnje, odpravo nekaterih omejitev za varovane kategorije delavcev, prožnejšo ureditev dela na domu. Več sprememb je po Smoletovih besedah nujnih tudi pri agencijskem delu. Kot je opozoril, vlada agencijsko delo opredeljuje kot novodobno suženjstvo, čeprav je zanje ohranitev te fleksibilne oblike zaposlovanja zelo pomembna.

Agencija namreč podjetju delavca posreduje v enem ali največ dveh dneh, zavod za zaposlovanje pa ni niti približno tako odziven, saj za to potrebuje dva meseca. Delodajalci se sicer strinjajo, da je treba anomalije pri ustanavljanju agencij odpraviti. Med zahtevami delodajalcev je še določitev letnega dopusta in regresa po dvanajstinah (za vsak mesec zaposlitve bi pripadala ena dvanajstina regresa in dopusta), skrajšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ki gre v breme delodajalca, prilagoditev zakonodaje trendu staranja delovne sile, tako da bi bi se kot starejšega delavca opredelilo nekoga, ki ima najmanj 58 let, ter nevštevanje odmora za malico v delovni čas.

Ministrstvo za delo je sicer v izhodiščih reforme trga dela že predvidelo poseg v plačan odmor za malico, a je ta predlog zaradi nasprotovanja sindikatov nato umaknilo. Smole je na tem mestu spomnil, da ima tako ureditev v EU le Slovenija. (STA, mm)